Metuljček 41 2014

41. številka | 2014

METULJČEK
METULJČEK
»KERAMIČNESOVICE«
Mrežakreativnihdelavnic»Sončnitobogan«

KAZALO - 2
UVODNA BESEDA – 5
Simon Knez: ČAS - 6
Staš Štrukelj: IZ-HOD (dokumentarni film) - 7
Marica Ikanović: POLOŽAJ LJUDI Z AVTIZMOM V
DRUŽBI - 12
Stanovalec: OBVLADOVANJE JEZE - 15
Alenka Šmidt: MOJA ZGODBA- 16
Jure Jaklič: URŠKA, URŠKA, URŠKICA - 16
Aleksander Krstić: ŠAOLINSKI KUNG FU - 17
Jure Jaklič: ŽIVLJENJE V SS DIVAČA- 18
Jadranka Ivačič in člani DC Štanjel: BUČNICA IN
VLEČENO TESTO - 19
Jure Jaklič: MOJA MAMA METKA – 20
AKTIVNOSTI
V DRUŠTVU »VEZI« - 21
Petra Može: ZADNJI PRAZNIČNO OBARVAN
SPREHOD PO ŠTANJELU – 22
Valentina Benčan, Lejla Pajić: ČAROBNE GIBLJIVE
JASLICE V VELIKEM OTOKU – 23
Mara Borac: OBISK UPORABNIKOV DRUŠTVA
ŠENT IZ ŠEMPETRA – 25
Tatjana Skok: MOJA ZGODBA – 25
Ana Prosen: ŠTANJELSKI TURNIR V »ENKI« - 26
Ana Prosen: POTOPISNO DOPOLDNE O AFRIKI - 27
Sabina Polh: PREDSTAVITEV VZHODNOAZIJSKIH
HORTIKULTURNIH VEŠČIN V DC ŠTANJEL – 28
Ana Prosen: KULTURNO ZGODOVINSKA
DELAVNICA Z OŠ ŠTANJEL – 29
Barbara Uljan: VALENTINOVO V SS ILIRSKA
BISTRICA – 30
Marina Primc: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN
DNEVNEGA CENTRA »SONČEK« NA
VALENTINOVI DELAVNICI – 31
Marina Primc: VALENTINOVA PEKARSKA
DELAVNICA V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA
BISTRICA – 32
Sabina Polh: KREATIVNO DOGAJANJE OB
VALENTINOVEM V STANOVANJSKI SKUPINI
POSTOJNA – 33
Sabina Polh: VALENTINOVO V DNEVNEM
CENTRU ŠTORJE – 34
Emil Kovačič: VALENTINOVO-LJUBEZNI DAN – 34
Petra Grlj: IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA V
DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA – 35
Marina P.: »VEZI« NA PROJEKCIJI PUSTNIH
LIKOV V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA – 36
Sabina Polh: PUSTNE VONJAVE V DC ILIRSKA
BISTRICA – 37
Tamara Kovačevič: IZDELOVANJE PUSTNIH MASK
V DC IL. BISTRICA – 38
Nina Gorjan: PUSTNO RAJANJE V ŠTORJAH – 39
Valentina Benčan: PUSTNO RAJANJE V
STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA – 41
Petra Može: ČAS ZA…SMEH! – 42
Alenka Šmidt: NARAVA – 42

3
Marina P., Valentina B.: OB DNEVU ŽENA – 43
Valentina Benčan: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI«
IN DRUŠTVA »POT« - 44
Sabina P.: ŠPARGLJEV DAN V DRUŠTVU VEZI – 45
Maja Bohar: LOV NA ŠPARGLJE V ŠTANJELU IN
ZGODOVINSKI ORIS GRADU – 46
Sabina Polh, Ana Prosen: V SEŽANI TEČEMO NA
KRAŠKEM MARATONU – 47
Nataša M.: PEKA MUFFINOV V SS PODGRAD – 48
Nina Gorjan: POTOPISNA INDIJA – 49
Staš Štrukelj: TURNIR V NAMIZNEM TENISU – 50
Zaposleni in člani: DAN ZA SPREMEMBE – 51
Nina Gorjan: USTVARJALNE URICE V VRTCU
PODGRAD – 54
Nina Gorjan: GLEDALIŠKA PREDSTAVA »ČEŠPE
NA FIGI« - 55
Valentina Benčan: KOPANJE NA DEBELEM RTIČU
IN POTEP PO KOPRU – 56
Katja M.:NOVA FASADA BLOKA V PODGRADU– 57
Marina Primc, Emil Kovačič: DRUŽENJE ČLANOV
DRUŠTVA »VEZI«, DSO IL. BISTRICA IN VDC
IL.BISTRICA – 58
Valentina Benčan: VELIKONOČNA USTVARJALNA
DELAVNICA V SS POSTOJNA – 59
Marina Primc: VELIKONOČNA DELAVNICA V DC
ILIRSKA BISTRICA – 60
Valentina Benčan in sodelavke: DAN ODPRTIH VRAT V
DRUŠTVU ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN
KREATIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
»VEZI« – 62
Barbara Uljan: »ŠKREBANJE« V STANOV. SKUPINI
ILIRSKA BISTRICA – 65
Barbara Uljan: DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI
NA DNEVU ODPRTIH VRAT RDEČEGA KRIŽA
ILIR.BISTRICA – 66
Mara B.:OBNOVA SUHOZIDNIH KRAŠKIH HIŠ – 67
Marica Ikanović: DRUŠTVO »VEZI« NA PARADI
UČENJA V POSTOJNI – 68
Marina P.: TURNIR V BALINANJU V ZABIČAH – 69
Ana Prosen: SVOBODNI KOT METULJI – 70
Marina Primc: VRTIČKARSTVO V DNEVNEM
CENTRU ILIR.BISTRICA – 71
Valentina Benčan, Nataša Seražin Grmek: ŠPORTNI
DAN S SVZ DUTOVLJE – 72
Marina Primc: RIBJA DELAVNICA V DC ILIRSKA
BISTRICA – 73
Valentina Benčan: DRUŠTVENI PIKNIK NA
NOVAKOVI DOMAČIJI – 74
Staš Š.: POLETNE STOJNICE NA SEŽANSKEM – 75
Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« NA OBISKU V
ČEBELARSKEM DOMU V ILIRSKI BISTRICI – 76
Marjan Uljančič: ZANIMIVOSTI O ČEBELARJENJU
– 77
Valentina Benčan, David Ukmar: DRUŽENJE SKUPIN
ZA SAMOPOMOČ V LIPICI – 78
Jadranka Ivačič in člani DC Štanjel: ŽBRINCA – 78
Staš Štrukelj, Barbara Uljan, David Ukmar:
LETOVANJE DRUŠTVA »VEZI« V FIESI – 79
Marjan Uljančič, Miroslav Kirn, Marina Primc:
ENODNEVNA KOPANJA – 82
Nina Gorjan: PREDAVANJE O SIVKI – 84
Andreja Colja: AVGUSTOVSKO DOGAJANJE V
ŠTANJELU – 85
Sabina Polh: POLETNE AKTIVNOSTI V DNEVNEM
CENTRU ŠTORJE – 86
Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« S PROMOCIJSKO
STOJNICO V NABREŽINI PRI TRSTU – 87

4
Sabina Polh: SEPTEMBRSKO DOGAJANJE V
DNEVNEM CENTRU ŠTORJE – 88
Andreja Colja, Nina Gorjan: PRIPRAVA OZIMNICE V
DNEVNEM CENTRU ŠTANJEL – 89
Barbara Uljan, Alenka Šmidt, Jože Hozjan:
TRADICIONALNA LIKOVNA KOLONIJA
ŠTANJEL 2014 – 90
Simon Knez: ŠE TE LJUBIM – 93
Marina Primc: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA
»VEZI« NA KMETIJSKI TRŽNICI – 94
Marina Primc, Marjan Uljančič: NAKUPOVANJE V
TRSTU – 95
Marina Primc: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI«
IN RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA TUDI V
LETU 2014 – 96
Marica Ikanović: 10.OKTOBER – SVETOVNI DAN
DUŠEVNEGA ZDRAVJA V DRUŠTVU »VEZI« - 97
Ana Curk: DUŠEVNE MOTNJE - 98
Marina Primc: KAKO SMO OBELEŽILI
10.OKTOBER – SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA
ZDRAVJA V OKVIRU SOCIALNOVARSTVENIH
PROGRAMOV V ILIRSKI BISTRICI – 99
Marina Primc: NOGOMETNI TURNIR OB DNEVU
DUŠEVNEGA ZDRAVJA – PREVALJE 2014 – 100
Alenka Šmidt, Agata Štruc, Jože Hozjan: ŠPORTNE
IGRE SMEHA NA GORJANSKEM – 101
Marina P.: DRUŠTVO »VEZI« NA BALINARSKEM
TURNIRJU »BARČICA« V KOPRU – 102
Katja Mrzlić: DRUŠTVO »VEZI« NA OSNOVNI ŠOLI
DIVAČA – 103
Danijela Jerković: ČIČERIKIN NAMAZ S TOPLIMI
KRUHKI – 104
Agata Štruc, Tatjana Skok: OGLED FILMA »BO BEN
TAKU, DA BO PROU« - 105
SIMON KNEZ SE PREDSTAVI – 105
Danijela J.: »PRIJATELJI SO KOT DOBER KRUH,
ČLOVEK SE GA NIKOLI NE NAVELIČA« – 106
Marina Primc: PREDNOVOLETNE DELAVNICE V
DNEVNEM CENTRU DRUŠTVA »VEZI« SKUPAJ S
»SONČKI« - 108
Marina Primc: DELAVNICA IZDELOVANJA
ADVENTNIH VENČKOV – 108
Andreja Colja: DELAVNICA IZDELOVANJA
ADVENTNIH VENČKOV V DC ŠTANJEL – 109
Marica Ikanović: »MAČKOVEC POD STREHO« - 110
Ester Ržen: PRAZNIČNI DECEMBER V SS
POSTOJNA – 111
Marica I.: »VESELI TURNIR« V POSTOJNI – 112
Katja Mrzlić: PREDNOVOLETNI PLES DRUŠTVA
»VEZI« V DIVAČI – 113
Marina Primc: IZOBRAŽEVANJE ZA SVOJCE
»PROSPEKT« - 115
Andreja Colja: POSTAVITEV JASLIC V STAREM
DELU ŠTANJELA – 116
DRUGI DOGODKI IN AKTIVNOSTI
V DECEMBRU - 117
ZAHVALE
PODATKI O GLASILU
POMEMBNE TELEFONSKE
ŠTEVILKE

5
Uvodna beseda
Drage bralke in bralci!
Poslovili smo se od leta 2014,
ki se ga bomo spominjali po težkih trenutkih
in slabih možnostih za razvoj področja duševnega zdravja
in stroke socialnega dela.
Kljub temu pa smo se ves čas trudili
in dobro opravljali delo v programih društva,
v socialnem podjetju Brinjevka in podjetju Vezi Vizija.
Velika mera optimizma in vera v boljše čase
so nas pripeljali do petnajste obletnice delovanja društva.
Še naprej se bomo trudili,
da v nas ne ugasne lučka upanja in optimizma.
Stremeli bomo k uresničevanju zastavljenih ciljev
in še naprej delovali v skladu s poslanstvom in vizijo društva.
Prijetno branje želiva
Vida Mesar in Katarina Tomažič

6
ČAS
Čakam, čakam, čas stoji.
V postelji sem vkopan, nikamor ne beži.
Čakam, čakam v novi dan.
Letijo minute, letijo ure
v neskončnost, nič se ne zgodi,
dokler ne pride dan in jutro se prebudi.
Zopet je padel mrak
in vem, da nihče ni več moj sovrag.
Dobro je, da smo skupaj vsi,
tako sem boljši za vse večne dni.
Letijo dnevi, letijo tedni
Padla je noč
in sosed mi zaželi lahko noč.
V sobi sam ležim, z glasbo v družbi
nekako skušam, da zaspim.
Letijo meseci, letijo leta
Tako v novi dan
petelin zapoje na ves glas
in novo jutro
zopet je zraven nas.
Simon Knez, SS Gorjansko

7
Staš Štrukelj, univ.dipl.soc.delavec
IZ-HOD (Dokumentarni film)
Staš Štrukelj je diplomiral na Fakulteti za socialno delo leta 2012.
V diplomski nalogi je skupaj z sošolcem Nejcem skozi oči kamere raziskoval duševno zdravje in
institucije ter samo gibanje IZ-HOD
DOKUMENTARNI FILM IZ-HOD
Dokumentarni film Izhod je večplastna naloga s spremnim tekstom, v katerem
dopolnjujeva, raziskujeva in reflektirava dogajanje ter okoliščine projekta. Sam film je neke
vrste kronološki zapis dogajanja in najinega odzivanja, ki naju v prvem delu vodi od učenja
o odprtih vprašanjih psihiatrije, duševnega zdravja, institucionalne represije itd. (prvi del),
do akcijskega raziskovanja in aktivnega sodelovanja (drugi del). V drugem delu se tako
lotiva raziskovanja samega gibanja, Izhoda kot družbene akcije, poleg tega pa ves čas
raziskujeva ter reflektirava tudi najino lastno vlogo. To je prvi poskus približevanja
socialnega dela v svet neodvisne multimedijske komunikacije preko lastnega vključevanja
tako v aktivistični akciji, kot v produkcijski vlogi. Zaradi specifičnosti naloge naj tekst, ki je
pred vami, služi kot vodilo, srce pa naj ostane v zgodbi, ki jo poskušava povedati skozi
film.
CILJI GIBANJA IZ-HOD
Temeljni cilj iz-hoda je bila namera o razvijanju skupnostne oskrbe ljudi tam, kjer ljudje
živijo. Pa tudi kot protest zoper institucionalizaciji. Projekt je bil zastavljen kot socialna
akcija, ki naj bi, v najboljšem primeru, zajela vso skupnost. V njej smo uporabljali razne
pristope. Iz-hod, ki je v končni oceni opravičil termin »socialne akcije« in je istočasno tudi
osrednja tema najinega dokumentarnega filma, je bil 700 km dolg pohod. Na pohodu smo
obiskali mnogo institucij, vse z namenom pospešitve dezinstitucionalizacije in širitve ideje
o zagovorništvu stanovalcev zavodov.
Tanja Lamovec (1998: 142) pojasnjuje, da je »...bistvo zagovorniškega načela v tem, da
omogočimo ljudem, da se aktivno vključijo v reševanje svojih problemov na način, ki so si
ga sami začrtali, oz. izbrali.«
Tega pa jih moramo - žal - ponovno naučiti. Neposredno pomoč zato delimo na:
• ozaveščanje,
• učenje spretnosti in
• posredovanje v okolju.

8
REZULTATI
Končnih rezultatov našega gibanja je veliko. Preseljeni ljudje, okrogle mize, povzetki
razgovorov, zgodbe ljudi, podpisi in deklaracije, medijske objave in odzivi na spletu,
sestanki z mestnimi in državnimi oblastmi, protesti in javni shodi, vse to so koščki, ki kot
mozaik sestavljajo v zgodbo o iz-hodu. Osrednji rezultat za naju in najino nalogo pa je
dokumentarni film in najina refleksija.
IZ-HOD KOT AKCIJA
Med pohodom avtorja nisva bila samo snemalca dogajanja. Pravzaprav je bilo ob vsem
dogajanju snemanje večkrat odrinjeno na stranski tir. Logistika je bila zahtevna,
prostovoljcev pa premalo.
Potrebno je bilo veliko improvizacije, saj nas je bilo številčno preprosto premalo, da bi
lahko obveznosti potekale gladko in po načrtu. Kot sva omenila, smo hodili skoraj vsak
dan. Na cilju vsake etape pa skoraj ni bilo časa za počitek. Običajno smo imeli kaj kmalu
po prihodu pogovor z osebjem ali priprave na okroglo mizo. Poskrbeti je bilo potrebno tudi
za hrano, pripraviti ležišča in poskrbeti za vse žulje, odrgnine...
Vsak večer smo se zbrali in pred počitkom evalvirali dogajanja tistega dne, ter okvirno
zastavili načrt za naslednji dan. Večerno-nočni sestanki so včasih trajali tudi po uro ali dve.
Tako smo z bolj malo spanca nadaljevali v naslednji dan. Včasih smo bili med okroglimi
mizami tako utrujeni, da smo drug drugega budili in spodbujali. Vsak se je trudil čim bolj
prilagoditi, saj drugače ne bi šlo.
Ljudje, ki so se nam na pohodu sproti priključevali, so z nami hodili, kolikor so uspeli in
zmogli. Nekateri so prehodili celo pot, drugi manj. Vedno pa smo imeli dovolj časa za
pogovore in spoznavanje njihovih zgodb, ki so bile hkrati žalostne in navdihujoče: zgodbe
o nehumanem ravnanju in krutem načinu »zdravljenja«. Vsi smo bili veseli priložnosti, da
se stanovalci zavodov vsaj za nekaj časa rešijo zidov institucij. Pridruženi pohodniki so bili
aktivni udeleženci in nikakor ne pasivni opazovalci, kar je imelo učinek dodajanja moči in
je delovalo spodbudno, motivacijsko.
Nekatere institucije so zavrnile druženje z nami, druge so popustile, ko smo s pomočjo
medijev pritisnili na njih. Kljub vsemu smo izpeljali več kot 30 okroglih miz, podpisali
Ormoško in Ptujsko deklaracijo, ter na vsakem postanku govorili z osebjem in ljudmi, ki
smo jih srečali.
Skupaj smo posneli več kot 30 ur gradiva.

9
SAMOREFLEKSIJA
Ena od skupnih ugotovitev je vsekakor bila problematika logistike. Za tako obsežen projekt
bi potrebovali mnogo več ljudi, več prostovoljcev. Tudi medijska pokritost ni bila dovolj
dobra. Izhodovci - uporabniki imajo sicer začasno namestitev izven zavoda, vendar do
zdaj še nihče nima primerne namestitve. Tako uporabniki kot prostovoljci smo razočarani
nad praznimi obljubami tistih, ki imajo moč in s tem možnost reševanja težav.
Prehodili smo 700 km, izpeljali več kot 30 okroglih miz, uspešno smo izvedli skoraj vse,
kar smo si zadali in to z minimalnimi sredstvi. Podpisali smo Ormoško in Ptujsko
deklaracijo. Obiskali smo vse psihiatrične bolnišnice in posebne socialnovarstvene
zavode, zapor, vzgojne zavode za mlade, zavod za usposabljanje, domove za stare,
center za tujce, azilni dom in nekaj stanovanjskih skupin. V vsaki od naštetih ustanov smo
organizirali okroglo mizo ali posvet in kulturni dogodek. Pogovarjali smo se z osebjem in
uporabniki o dezinstitucionalizaciji ter načrtih, kako jo uresničiti.
Zagotovo bi za realizacijo naših preteklih dogajanj in prihodnjih načrtov potrebovali več
prostovoljcev, večjo medijsko podporo in večjo angažiranost lokalnih oblasti. Rezultati bi
bili ob tem najbrž pozitivnejši. A upava si verjeti, da izveden projekt, ob sodelovanju istega
števila udeležencev in ob podobnih okoliščinah, tudi ob ponovitvi ne bi mogel biti bistveno
boljši.

10
SKLEPI
»Dokler bodo ljudje zaprti v ustanovah, pod oblastjo strokovnjakov ali pa osamljeni doma, bomo
zaprti, zatrti in osamljeni tudi mi.« (Vito Flaker)
Po izpeljani akciji in ob koncu filma bi lahko potegnila več iztočnic. Iz-hodovci smo jih
veliko že objavili, predlagali in zahtevali njihovo uresničitev.
V letih od začetka govora o dezinstitucionalizaciji se je spremenilo veliko. Ustanovile so se
skupnostne službe in stanovanjske skupine. Obstoj totalnih ustanov je bil opredeljen kot
družbeni problem.
A zadnja faza, dejansko preseljevanje stanovalcev iz ustanov, se je zaustavilo nekje na
sredini poti. V glavnem so se vsi naši sogovorniki strinjali z idejo dezinstitucionalizacije.
Vsaj v teoretičnem smislu. A vsakič, ko smo prišli do faze oblikovanja konkretnih
predlogov, se je pojavilo kup ovir in težav, ki same po sebi ne bi smele biti problem. A so
se kot takšne izkazale. Na neki načelni ravni se vsi odgovorni strinjajo, da so spremembe
nujne in pomembne, kljub temu pa vsi prispevajo k ohranjanju statusa quo.
Preselitev štirih bivših stanovalcev ustanov v skupnost je podprlo ministrstvo, profesorji na
fakulteti za socialno delo, mednarodna javnost, nekateri domači psihiatri, večina
koordinatorjev na centrih za socialno delo, številni delavci na področju duševnega zdravja
in mnogi drugi. Kljub temu smo ugotovili, da je v praksi preselitev iz zavoda v skupnost
skoraj nemogoča, če človek nima dovolj denarja in velikega števila prijateljev. Obstaja pa
še veliko število drugih ovir. Ena od teh je rigidnost odgovornih, zato smo prepričani, da je
potrebno reorganizirati, oz. korenito spremeniti delo v socialnem in zdravstvenem varstvu.
Prazne obljube župana, direktorja direktorata na MDDSZ in drugih, odgovornih za sedanjo
situacijo, so nesprejemljive.
Dezinstitucionalizacija je zapisana v novem programu socialnega varstva. Deloma ja to
tudi dosežek Iz-hoda. Naj film še enkrat zaključiva s sklepom:
Z dokončanjem dokumentarnega filma se zgodba, o kateri sva pripovedovala, ni končala.
Ideja iz-hod živi dalje! Dalje živi v prizadevanjih tistih, ki se zavedamo soodgovornosti za
ustvarjanje naše skupnosti. Trenutno se borba v okviru gibanja 15o nadaljuje pred borzo,
na fakultetah in ostalih projektih podobne narave.
Vsak dober film potrebuje epilog. Epilog so tisti ljudje, ki so skupaj z nami zbrali
toliko poguma in volje, da so dokazali, kako se lahko po dolgih letih bivanja v
institucijah na novo zaživi v skupnosti. Epilog je tudi spoznanje, da je lažje prehoditi
700 km, kot nekomu omogočiti, da zaživi zunaj zidov ustanov. Pa vendar vse
povedano, izkušeno in videno nima epiloga brez vas. Kajti vsak od nas je
odgovoren, da ustvari boljše možnosti za življenje vseh. Vsi ustvarjamo skupno
zgodbo.

11
Celoten posnetek filma si lahko ogledate na spletni strani:
https://www.youtube.com/watch?v=w9xxL0INAwY
LITERATURA:
Flaker, V. (1998): Odpiranje norosti : vzpon in padec totalnih ustanov, Ljubljana : Založba /*cf., 1998
(Ljubljana : Dan)
Flaker, V. (1991): Hrastovec v Ljubljani - Mladinski delovni tabor Hrastovec '89 Tematska številka Časopisa
za kritiko znanosti, 138/139: 97-102 97
Foucault, M. (1998): Zgodovina norosti v času klasicizma / prevod Zdenka Erbežnik ; spremna beseda
Bogdan Lešnik ], Ljubljana, Založba /* cf., 1998 – (Rdeča zbirka)
Foucault, M. (1998), Zgodovina norosti v časi klasicizma. Ljubljana: Založba /* cf., 1998 .-(rdeča zbirka)
Goffman, E. (1992-1982): Asylums : essay on the social situation of mental patients and other inmates:
London [etc.] : Penguin Books.
Lamovec, T. (1998), Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo
Lamovec, T. (1999), Kako misliti drugačnost. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo
Lamovec, T. (2006), Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup: Nove oblike skrbi za osebe v
duševni krizi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo
Marsili, M. in Toresini, L. (1991), San Vito -Trst: dezinstitucionalizacija se nadaljuje. Subpsihiatrične študije
(Hrastovški anali za leto 89); Tematska številka Časopisa za kritiko znanosti, 138-139: 33-46.
Mesec, B. (1997): Metodologija raziskovanja v socialnem delu I, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Mesec, B. (1998): Uvod v kvalititativno raziskovanje v socialnem delu, Ljubljana: Visoka šola za socialno
delo.
Mesec, B. (2007): Metodologija raziskovanja v socialnem delu II, Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Mesec, B. (2009): Načrtovanje raziskave, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Pahović, M. (2010). Duševno zdravje in film. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
socialno delo.Reichenberg, M. (2003): Film o hendikepu:pripovedi o filmski glasbi, Ljubljana: UMco, (Zbirka
Modra Premiera ; 27)
Rosenhahn, L.D. (1973/1991), Zdravi v bolnem okolju. Subpsihiatrične študije. Časopis za kritiko znanosti,
19, 138/139.
Zaviršek, D. (1996), Socialne inovacije v socialnem delu: vizija ali iluzija devetdesetih? Socialno delo, 35, 1:
31-40

12
Marica Ikanović, univ.dipl.soc.delavka
POLOŽAJ LJUDI Z AVTIZMOM V DRUŽBI
Marica Ikanović je v diferencialni nalogi nadaljevala raziskovanje položaja ljudi z avtizmom, ki
ga je obravnavala že v diplomski nalogi.
Položaj ljudi z avtizmom v družbi je slab. Že otrok z avtizmom ni primerno vključen v
sistem izobraževanja, nima se možnosti izobraževati po programu, ki bi ustrezal potrebam
otroka z avtizmom. Tako ljudem z avtizmom, že kot otrokom omejijo vse poti do znanja, so
nerazumljeni v družbi in na tak način izgubijo veliko življenjskih priložnosti za kvalitetno
vključevanje .
Pri svojem delu sem se takrat srečevala z različnimi težavami odrasle osebe z avtizmom,
ki je vključena v storitve Varstveno delovnega centra. Osnovna dejavnost Varstveno
delovnega centra (v nadaljevanju VDC) je socialno varstvena storitev vodenje, varstvo in
zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle osebe, ki imajo status invalida po Zakonu o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
V svoji raziskovalni nalogi sem želela prikazati metode in tehnike dela z odraslo osebo z
avtizmom, ki je vključena v skupino uporabnikov storitev VDC-ja, na primeru iz prakse.
Predstavila sem primer odrasle osebe z avtizmom in njenega vključevanja v skupino,
primarne podatke sem zbirala s pomočjo opazovanja z udeležbo.
V teoretičnem delu sem opisala raznolikost definicij avtizma in položaj ljudi z avtizmom v
družbi. Osebe z avtizmom so slabo vključene v socialno okolje. Srečujejo se s številnimi
težavami in ovirami pri vključevanju v družbo. V Sloveniji se z avtizmom srečujemo šele
zadnjih nekaj let in še vedno ni nobenega statističnega podatka o tem, koliko je otrok in
odraslih z avtizmom in na kakšen način delajo z njimi. Tudi posebnih specializiranih
programov za otroke in odrasle z avtizmom ni. Otroke z avtizmom različno razporejajo po
rednih in razvojnih vrtcih, po šolah s prilagojenim programom, odrasle pa kasneje vključijo
v različne zavode, društva. Veliko odraslih z avtizmom je vključenih tudi v Varstveno
delovne centre.
Osnovna dejavnost VDC je namenjena ohranjanju pridobljenih znanj in delovnih
spretnosti, razvoju novih sposobnosti, pridobivanju socialnih in delovnih navad, razvijanju
samostojnosti, vključevanju v skupnost in okolje.
Raznolikost definicij avtizma
V Sloveniji je strokovno mnenje o avtizmu neenotno, nekateri strokovnjaki niti ne poznajo
širokega razpona avtističnih motenj. Skozi vso zgodovino avtizma obstaja nesoglasje
glede klasifikacij in definicij avtizma, ki vse do danes ni rešeno, ker jih strokovnjaki ves čas
spreminjajo. Do danes so strokovnjaki oblikovali različne podvrste avtizma in postavili ter
ovrgli različne hipoteze o etiologiji - vzrokih avtizma, o načinih zdravljenja ter o načinih
podpore pri poučevanju ter delu z osebami, ki imajo avtizem.
Rendle–Short (1971) navaja štirinajst točk, ki jih je kasneje (1978) povzela in dopolnila
NSAC (National Society for Autistic Children). Avtizem definira kot behavioralni sindrom,
osnovni simptomi se pokažejo pred 30. mesecem otrokovega življenja in vključujejo
naslednje motnje:
 motnje v razvojnih stopnjah in njihovem vrstnem redu,
 motnje reagiranja na senzorne dražljaje,

13
 motnje v govoru, jeziku in kognitivnih zmogljivostih,
 motnje v sposobnosti kontaktiranja z drugimi ljudmi in predmeti.
Kontrolna lista štirinajstih simptomov:
 težave pri druženju z vrstniki,
 deluje kot gluh otrok,
 motorično se zdi normalen, s hitrimi in spretnimi gibi,
 odklanja učenje,
 ne boji se realnih nevarnosti,
 svoje potrebe izraža s kretnjami,
 neprimerno se smeji ali hihita,
 ne mara nežnosti,
 značilna fizična hiperaktivnost,
 ne kontaktira s pogledom,
 neprikladno drži predmete,
 vztraja v nesmiselni in brezciljni igri,
 podira predmete,
 zamaknjen je v svoj svet.
Navedena klasifikacija, kriteriji in opisovanje različnih značilnosti motnje avtizma ter njenih
različnih simptomov govorijo o tem, česa posameznik ne zmore in v čem so njegove
˝pomankljivosti˝. Gre za medicinski model pogleda na motnjo avtizma.
Odnos do otrok z različnimi ovirami (fizičnimi, senzornimi, intelektualnimi) temelji pretežno
na medicinskem modelu, kar pomeni, da dobijo otroci najprej diagnozo ovire, potem pa so
usmerjeni v določene programe ali ustanove (programe osnovnih šol, zavode, bolnice
ipd.). Vsebina in obseg podpore znotraj medicinskega modela temeljita na pridobljeni
diagnozi in ne na otrokovih specifičnih potrebah in sposobnostih. (Zaviršek, 2005: 221)
Poleg medicinskega modela ki označuje vse značilnosti razvojne motnje avtizma, njene
simptome in primanjkljaje na različnih področjih, ne smemo pozabiti na socialni model in
opisati avtizem z vidika socialne perspektive. Le-tej niso pomembne le slabosti
posameznika, to česar posameznik ne zmore oziroma kako ga njegov hendikep ovira pri
tem, da bi živel »normalno življenje«.
Položaj ljudi z avtizmom v družbi
Ljudje z avtizmom so slabo vključeni v družbo. Pri osebah z avtizmom ni pomembna le
postavitev diagnoze, čeprav jo strokovnjaki velikokrat prepozno postavijo. Prav tako niso
pomembne le medicinske značilnosti, ki pri osebi kažejo različne primanjkljaje. Pomembno
je, da prepoznamo ovire v družbi, ki osebam z avtizmom ne nudijo možnosti ustreznega
izobraževanja in usposabljanja, ustreznih pristopov in polne participacije v družbi, kot jo
imajo običajni ljudje.
Zaviršek in Škerjanc (1998: 48) v svoji analizi položaja izključenih družbenih skupin v
Sloveniji ugotovita, da ljudi s telesno ali intelektualno poškodovanostjo obseg obstoječih
zakonskih pravic ne podpira pri uresničevanju pravice do izobraževanja, pravice do izbire
poklica, pravice do dela in pravice otrok do življenja v svoji družini. Še več, razvrsti jih v
kategorije, postavi na paralelni tir vzgoje, izobraževanja, zaposlitve in izloči iz glavnih
tokov življenja v družbi.

14
Pri delu z osebami, ki imajo motnjo avtizma, je treba upoštevati individualiziran pristop. Le-
ta omogoča razvijanje relevantnih znanj in izkušenj za čim večjo samostojnost. Osebi z
avtizmom večamo občutke lastne vrednosti, dobi izkušnjo, da so njene individualne
potrebe in želje pomembne, s tem tudi zagotovimo večjo osebnostno rast in razvoj. Zelo
pomembno je tudi, da osebam z avtizmom omogočimo možnosti izbire, da lahko tudi same
izbirajo, kaj bi rade počele, da spoštujemo in upoštevamo njihove želje.
V Sloveniji nimamo socialno varstvenih storitev, ki bi bile namenjene izključno osebam z
avtizmom. Pri spreminjanju zakonodaje in opredeljevanju socialnih storitev bi morali
upoštevati:
- pravico do kakovostnega življenja posameznika,
- participacijo posameznika z izkušnjo družbene izključenosti zaradi motnje avtizma pri
zagotavljanju socialnih storitev,
- pomen uporabnikovega vpliva na oblikovanje storitev v socialnem varstvu in
- individualizacijo socialno varstvenih storitev.
Škerjanc (2004: 65) navaja, da koncept kakovost življenja izhaja iz nadzora nad viri, s
katerimi posamezniki zadovoljujejo svoje potrebe na različnih področjih, da
individualizacijo socialno varstvenih storitev razumemo kot usmeritev, izbor načel, metod
in postopkov za ohranitev ali večanje obsega vpliva uporabnika na načrtovanje, izvedbo,
plačilo in ocenitev storitve. Tu so še načela, ki uporabniku omogočajo ohraniti vpliv,
človekove in ustavne pravice, individualiziran pristop, participacijo, izbire, sinergičen
pristop, učinkovito porabo razpoložljivih sredstev in transparentnost vlog ter financiranja.
SKLEPI
Motnja avtizma se pri vsakem posamezniku izraža na drugačen način, njenih značilnosti
ne moremo posploševati in nenazadnje niti niso pomembne v tolikšni meri, saj moramo
posameznika sprejeti takšnega, kot je. Pomembna je individualizacija, individualno
načrtovano in usmerjeno delo.
Pri izvajanju dejavnosti, v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom je pomembna
metoda krepitve moči, krepitve moči na njenih močnih področjih, dovoliti možnost
izbire, kjer je to mogoče in pustiti osebi njen odzivni čas, toliko kolikor ga
posameznik potrebuje. Zaposleni morajo biti pozorni na njene talente, sposobnosti,
jih znati videti, sprejeti in nadgrajevati.
Pomembno je vztrajati in zagotoviti dobro sodelovanje s svojci oziroma skrbniki, saj
so svojci/skrbniki največji strokovnjaki in najbolj poznajo svojega otroka. Svojci lahko
zaposlenim zelo pomagajo, če jim ti znajo prisluhniti in razumeti težave, s katerimi se
srečujejo.
Pri izvajanju dejavnosti v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom , je pomembno da
skušajo zaposleni senzibilizirati ostale uporabnike v skupini in izven nje.
Pri delu z odraslo osebo z avtizmom je pomembno, da skušamo razumeti njena
ravnanja, da je ne obsojamo, saj oseba trpi zaradi motenj v procesiranju podatkov in se
zato ne more naučiti socialnega in čustvenega odzivanja.
Potrebno je vsak dan znova iskati nove rešitve, metode in tehnike za krepitev moči in
nudenje ustrezne podpore odrasli osebi z avtizmom, da se počuti varno in sprejeto.
Usmeriti se k perspektivi usmerjeni na osebo z avtizmom.
Nujna so tudi stalna usposabljanja strokovnih delavcev, ki delajo z osebami z motnjo
avtizma.

15
LITERATURA IN VIRI:
 Banjac, M., 2006. Avtizem- prikaz primera z vidika osebne asistence, diplomska naloga, Fakulteta za
socialno delo
 Jurišić, B. 1991. Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
 Jurišić. B. 2005. Avtizem. Svet drugačnih pravil. Šolski razgledi, Letnik LVI.
 Mesec, B., Ciguj – Kuzma, N. 2001. Navodila za pisanje diplomske naloge in opravljanje
diplomskega izpita. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
 Mesec, B. 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za
socialno delo.
 Schopler, E. 1989. Lestvica za oceno otroškega avtizma (CARS). Ljubljana: Društvo defektologov
Slovenije/ Skupina za avtizem.
 Škerjanc, J. 2004. Individualizacija socialno varstvenih storitev in njen vpliv na kakovost življenja
uporabnikov. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
 Zaviršek, D., Škerjanc, J. 1998. Analiza položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji in predlogi
za zmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva. Raziskovalna naloga. Ljubljana:
Inštitut za socialno varstvo.
 Zaviršek, D. 2005. Položaj otrok z ovirami: od formalne enakosti do resnične vključenosti, 221-238.
V: Črnak – Meglič, A. (ur.) 2005. Otroci in mladina v prehodni družbi: Analiza položaja v Sloveniji.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino; Maribor: Založba
Aristej. (Zbirka Juventa).
 www.avtizem.org, spletna stran obiskana 15.01.2011
 www.autcom.org, spletna stran obiskana 18.01.2011
 Zakon o socialnem varstvu, Ur. l. RS, št. 54/1992
OBVLADOVANJE JEZE
Vsak človek je včasih jezen. Odvisno je, kako ali na kakšen način pokaže svojo jezno
stran. Jaz sem bil prevečkrat jezen na dosti stvari in sem si rekel, da moram to jezo
nekako umiriti. Človek mora dobro poznati samega sebe v smislu, da ve, kdaj je čas,
da jezo ustavi. V določenem trenutku se moraš vprašati, kaj se lahko zgodi, če ne
ustaviš svoje slabe volje, ki jo kažeš ljudem okoli sebe. Vse je odvisno od tega, koliko
energije posameznik vloži v to, da se umiri in da jeza izgine. Ni vse odvisno od zdravil,
ker zdravila ne morejo, vedno narediti »čudeža«. Če ima človek jezo v sebi in jo čuti,
mora preusmerit misli, na kaj boljšega od jeze. Če ima človek močno voljo in vztrajnost,
da zna krotiti svojo jezo, je to ogromno.
stanovalec stanovanjske skupine v Društvu »VEZI«

16
ALENKA ŠMIDT
MOJA ZGODBA
Leta 2002 sem se poročila, vendar ta korak ni bil pravi. Zaradi preveč raznolikih značajev
in nerazumevanja sva se sporazumno ločila. Ločitev je bila zame hud stres. Moža sem
imela rada. Zaradi hude bolečine sem morala v bolnišnico v Begunje, kjer sem se zdravila
14 dni, nato sem na lastno odločitev šla domov. Doma je bilo hudo. Nisem imela moči.
Ležala sem večino dneva. Dolgo je trajalo, da so me starši pripravili do tega, da sem odšla
na sprehod. Bila sem prestrašena, kajti vsega sem se bala. Najbolj sem se bala srečati
ljudi. Bala sem se zvonca, kadar je pozvonilo pri nas doma. To stanje prestrašenosti se je
stopnjevalo. Iz dneva v dan je bilo hujše. Potem sem nekega dne pristala, da bom ostala
na zdravljenju v bolnici Begunje. Potrebno je bilo veliko časa, da sem zapustila bolnišnico.
Od leta 2007 se zdravim ambulantno, na vsake 3 mesece grem na pregled in po recepte
za zdravila. Imam pravo terapijo, zato se počutim v redu.
Zahvaljujem se vsem,ki so mi pomagali na moji poti k lepšemu življenju.
URŠKA, URŠKA, URŠKICA
URŠKA, URŠKA URŠKICA, LEPA SI TI DEKLICA.
LEPA SI KOT MAJSKA ROŽICA.
KO SEM PRVIČ VIDEL TE,
SE V MENI STRLO KAMENJE.
IN KAJ IZ TEGA NASTALO JE,
V MENI VEČNA LJUBEZEN DO TEBE JE.
Jure Jaklič, SS Divača

17
ŠAOLINSKI KUNG FU
Kung Fu treniram že leto in pol. Vrsta mojega Kung Fuja je šaolinski kung fu, ki izhaja iz
Šaolinskega templja v Kitajski. Ta oblika je veliki Kung Fu, torej je poleg Taijiquana eden
najpopularnejših Kung Fu na svetu.
Zakaj trenirati Kung Fu? Razlogov je veliko: obramba pred uličnimi spopadi, boljše zdravje
in koncentracija, popolna mirnost uma (ki je predpogoj za trening), razvoj modrosti in
inteligence in kar je najpomembnejše, duhovni mir in srečnost. Mogoče vas zanima, kaj
torej pridobimo, če treniramo Kung Fu: samoobramba, zdravje, trening oblikovanja
karakterja. V velikih Kung Fujih kot sta Šaolinski in Taijiiquan, sta dodana tudi razvijanje
uma in duha. Osebno sem se navdušil za Kung Fu iz najnovejšega Karate Kida, v katerem
nastopata Jaden Smith (sin Willa Smitha) in Jackie Chan. Poleg tega treniram tudi z zelo
zanimivo knjigo, ki jo srčno priporočam: The Art of Shaolin Kung Fu.
Šaolinski Kung Fu se je razvijal že iz kamene dobe. Navedel bom nekaj kitajskih dinastij, ki
so razvijale Kung Fu: Zhou, Hsia, Shang, Han, Tang, Song, Yuan, Ming, Qing. V
preteklosti se je Kung Fu imenoval s 40 različnimi imeni, najnovejša in najpopularnejša sta
wushu in wuyi.
V Šaolinskem Kung Fuju je zelo pomembno, da si naredimo določene cilje, ki jih hočemo
doseči in to v najkrajšem možnem času.
Temelji Šaolinskega Kung Fuja so oblike rok (vseh skupaj jih je 18), pravilno ogrevanje in
raztezanje in pravilni položaji (5 jih je osnovnih, ki naj bi jih moral znati vsak Kung Fu
mojster).
Aleksander Krstić, SS Postojna

18
ŽIVLJENJE V SS DIVAČA
ŽIVLJENJE V STANOVANJSKI V DIVAČI,
JE KAKOR V NAJLEPŠI PALAČI.
VALTER NAŠ RAD KOLESARI
IN SVOJEGA MAČKA VEDNO NAHRANI.
MAKS POTIČKE PEČE
IN NOBENE NE PREPEČE.
VLADO KAMEN BRUSI CELI DAN
IN POTEM JE VES ZASPAN.
NAŠ PRIJATELJ NERI,
JE DOBRE VOLJE ZMERI.
JURE RIME NAM SESTAVI,
ZATO ŽELIMO GA NA NOVOLETNI ZABAVI .
Jure Jaklič

19
BUČNICA IN VLEČENO TESTO
(ZAVITEK S SKUTNO-BUČNIM NADEVOM)
Eden od izzivov oktobrskih kulinaričnih delavnic v DC Štanjel je bila priprava VLEČENEGA
TESTA ZA ZAVITKE. Po starem dunajskem receptu za jabolčni zavitek naj bi bilo testo
pripravljeno tako na tanko, da bi bilo skozenj mogoče brati ljubezensko pismo.
Sestavine za 4 osebe
500 g moke
1 jajce
1 žlica olja
1 žlička kisa
1 žlička soli
350 ml mlačne vode
Priprava
1.Moko damo v skledo, v sredini naredimo jamico, v katero damo sol, jajce, olje, kis in
vodo. Vse sestavine s prsti premešamo in začnemo mesiti tako, da je na sredini vedno
gladko testo. Mesimo tako dolgo časa, da dobimo mehko in voljno testo, ki se ne oprijema
rok. Dobro pregneteno testo oblikujemo v kepo, namažemo z oljem in pokritega pustimo
počivati vsaj pol ure.
2. Spočito testo čim bolj razvaljamo na pomokanem prtu, nato pa ga razvlečemo še z
rokami. Biti mora čim bolj tanko, vendar moramo paziti, da se nam ne bi začelo trgati.
Jadranka Ivačič in člani DC Štanjel
Foto: Jadranka Ivačič
Glavna mojstra Norbert in Vili

20
MOJA MAMA METKA
Moja mama Metka je najlepša cvetka.
Moja mama me ima rada.
Moja mama mi vedno pomaga.
Moja sestra Nana me ima tudi rada.
Jaz in mami na klopci sediva in se smejiva in cigarete kadiva.
Vsaka mama ima svojega otroka rada.
Ko mama pride, sonce ne zaide.
Jaz zaradi moje mame ne bom ponovil stare drame.
Mami, ti si moje vse življenje, vedi da bi propadel brez tebe.
Mami, srček mi gori, ker tebe si želi.
Mami, najraje na svetu te imam ,zato nobenemu te ne dam.
Zato, ker mama ima me rada,
sem se spremenil v super junaka.
Mami, če se z mano zgodi karkoli,
vedi ,da ne bom pozabil te nikoli.
Jure Jaklič, stanovalec SS Divača

21
V Društvu »VEZI« čez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke,
praznovanja, izlete, delavnice... Na te dogodke povabimo naše uporabnike, njihove
svojce, čprostovoljce, lane in članice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki družijo
med seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji člani lokalne skupnosti pa
spoznavajo naše delo in poslanstvo.

22
ZADNJI PRAZNIČNO OBARVAN SPREHOD PO
ŠTANJELU
V torek, 7. januarja 2014, smo se z uporabniki stanovanjske skupine ter dnevnega centra
Štanjel odpravili na skupni popoldanski sprehod. Na svež zrak nas je privabilo toplo, že
skoraj spomladansko sonce, ki je bilo še kako dobrodošlo v teh prvih januarskih dneh. Pot
nas je vodila po uličicah Štanjela, kjer smo si še zadnjič pričarali praznično vzdušje, ki je
sicer precej hitro minilo. V stari vasi je namreč skorajda vsaka hiša postavila svoje
unikatne, posebne jaslice - nekatere na oknih, druge na »borjačih«, vozovih, mizah pred
hišami, v samokolnicah, …
Ponekod preproste, spet drugje pa z vsemi podrobnosti dodelane jaslice so bile ustvarjene
iz različnih materialov: kamna, lesa, plastike, celo iz blaga in drugih naravnih ter umetnih
materialov. Z velikim zanimanjem in radovednostjo smo raziskovali to čarobno kraško
vasico ter se čudili trudu ljudi, ki so jaslice izdelovali in postavili. Pokramljali smo tudi z
vaščani, ki so nam z veseljem in hkrati ponosom predstavili svoje izdelke. Skupaj smo
preživeli čudovito popoldne.
Besedilo in fotografije:
Petra Može, strok.delavka
JASLICE IZ RAZLIČNIH MATERIALOV

23
ČAROBNE GIBLJIVE JASLICE
V VELIKEM OTOKU
V petek, 10.1.2014 je bilo vreme turobno in megleno, vendar smo se tega dneva veselili,
saj smo se dogovorili za ogled čarobnih gibljivih jaslic v Velikem otoku pri Postojni. Po
predhodnem dogovoru smo se stanovalci stanovanjskih skupin Podgrad, Ilir. Bistrica;
Postojna, Divača ter obiskovalci dnevnih centrov Štorje, Ilir. Bistrica in Štanjel dogovorili,
da se dobimo pred hišo, kjer domuje g. Polde Nagode, da bi si ogledali njegovo enkratno
mojstrovino. Ob prihodu je bilo čutiti še nekaj prazničnega vzdušja, saj smo si voščili in
zaželeli veliko lepih trenutkov v novem letu.
G. Polde nas je vljudno povabil v svojo garažo, kjer nam je z iskrico v očeh ponosno
pokazal svoj »čudež«. Pove nam, da je za izdelavo gibljivih jaslic potreboval več kot 20 let
in da še vedno niso dokončane. Na začetku so to bile le majhne jaslice v dnevni sobi,
kasneje pa je celoten projekt zaradi velikosti in kompleksnosti prenesel v garažo. Med
nami je bilo čutiti pozitivno napetost, saj nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. G. Polde je
zatemnil prostor in s pomočjo avdio posnetkov ter dramatičnim načinom pripovedovanja
pričaral 45 minut dolgo popotovanje nazaj v daljno preteklost. Skozi dramatičnost gibljiv
jaslic nas je vse skupaj popeljal daleč, daleč nazaj v čas Kristusovega rojstva.
Pripovedovanje je bilo toliko bolj zanimivo zaradi hudomušnih pripomb g. Poldeta, s
katerimi nam je vsem dokazal, da premore veliko mero smisla za humor, čeprav mu v
življenju ni bilo vedno postlano z rožicami; nekaj časa nazaj je namreč izgubil soprogo in
prav izdelovanje jaslic je bilo tisto, ki mu je pomagalo v najtežjih trenutkih.

24
Lastnik nam je povedal, da je zanj največja nagrada, ko uzre zadovoljne in presenečene
obraze obiskovalcev, pa tudi kakšna iskrena solza se včasih prikaže. Ob koncu zanimive
predstavitve smo mu srčno zaploskali in se mu globoko poklonili, saj je njegov trud zares
spoštovanja vreden.
Ogled jaslic je možen tudi na you tube-u, v iskalnik je potrebno vnesti »gibljive jaslice«, za
ogled v živo pa lahko pokličete na 040-972-021.
Gospodu Poldetu Nagode se vsi skupaj še enkrat zahvaljujemo, ker smo bili deležni srčne
dobrodošlice in smo se za trenutek lahko vsi skupaj vrnili skrivnostno preteklost.
Valentina Benčan, strok.delavka
JASLICE
Ko smo prispeli, sem bila presenečena, da so jaslice postavljene v garaži. Potem pa smo
vstopili v tak majhen prostor. Še dobro, da so bile klopice tam, da smo lahko stopili nanje
in tako smo lahko vsi videli nek izdelek. Prvo sem zagledala bele hribčke in cerkev-
narejeno ročno. Domačin oz. izdelovalec teh jaslic se nam je predstavil in začel opisovati
svojo stvaritev, ki je v lučkah zasijala pred nami. Pozorno sem poslušala, saj sem hotela,
da bi nekaj odnesla s tega izleta. Govoril je približno eno uro in nam pokazal, kako vse to
deluje. Figurice so se premikale, zvezda Repatica je svetila ter lučke so izgledale kot
zvezdice. Čudovito!
Pozneje sem se približala spodnjemu delu te vasice. Zagledala sem mlin in potoček, ki je
žuborel. Vse to je delalo kot pravi mlin. Premikali so se tudi Jezušček, Marija in Jožef.
Zlobneži niso mogli do njih. Domačini jih niso izdali. Zahvalila bi se, da ste nas peljali na
ogled. Zame je bilo nepozabno!
Lejla Pajić, SS Podgrad

25
OBISK UPORABNIKOV DRUŠTVA ŠENT IZ ŠEMPETRA
Stanovanjska skupnost v Gorjanskem je dne, 17.01.2014 sprejela na obisk skupino
uporabnikov Društva Šent iz Šempetra. Obiska so se veselili tako naši stanovalci kot tudi
njihovi uporabniki. Sicer majhna dnevna soba je prijazno sprejela kar sedem gostov, ki
smo jih pogostili z jabolčnim pecivom in kavico. Stekel je prijeten pogovor o bivanju v
stanovanjski skupnosti ter aktivnostih v dnevnem centru. Uporabniki so obujali spomine na
svoje znance in prijatelje, ki so jih spoznali tekom zdravljenja.
Dež ni spral nasmehov z naših obrazov; naši gostje so kljub slabemu vremenu destinacijo
dopolnili z ogledom Dnevnega centra v Štanjelu.
Mara Borac, strok.delavka
Moja zgodba
V Društvo »Vezi« sem začela prihajati, ker sem
imela rada družbo. Najprej sem hodila v Dnevni
center Štorje. Potem sem se odločila, da bi rada
šla v stanovanjsko, tudi zaradi družbe. Sem v
Stanovanjski skupini Podgrad, tu se imam lepo,
kuham, pospravljam, se razumem s
sostanovalkami, štikam in berem.
Tatjana Skok, SS Podgrad

26
ŠTANJELSKI TURNIR V »ENKI«
V četrtek, 23. januarja 2014, se je v Dnevnem centru Štanjel dogajalo. DC in SS Štanjel
sta namreč organizirala prvi letošnji turnir v sicer enostavni, a zelo zabavni in simpatični
igri s kartami – Enki. Za zares pestro vzdušje in živahnost so poskrbeli uporabniki iz skoraj
vseh enot Društva »Vezi« - Dnevnega centa Štanjel in Štorje ter stanovanjskih skupin iz
Štanjela, Gorjanskega, Divače, Postojne, Ilir.Bistrice in Podgrada. Kar 12 tekmovalcev se
je razdelilo v dve večji skupini, v katerih se je odvilo kar nekaj etap igre. Dogajanje so nam
posladkale slastne dobrote, od katerih so nam šle posebno v tek tiste s kmetije Brinjevka –
bučkin kompot, pa zdrobovo pecivo z nadevom iz zelenih paradižnikov. Rezultati igre v
obeh skupinah so bili presenetljivo izenačeni, pa tudi sicer smo turnir zaključili z mislijo, da
so zmagovalci prav vsi, ki so sodelovali in pomagali pri soustvarjanju zabavnega skupnega
dogodka. Ob koncu turnirja so vsi udeleženci prejeli posebno zahvalo za udeležbo,
dogovorili pa smo se tudi za naslednji turnir. Kateri bo, pa naj ostane skrivnost do
naslednjič!
Ana Prosen, strok.delavka

27
POTOPISNO DOPOLDNE
»AFRIKA«
Zadnji januarski torek smo odpotovali v toplejše kraje – ne dobesedno, pač pa smo v
Dnevnem centru Štanjel poslušali potopisno predavanje Marka Mohorčiča iz Sežane, sicer
policista, ki je prekolesaril Afriko. Predstavil nam je svoje potovanje po Malaviju, državi v
južni Afriki. Po začetni predaji pošiljke zdravil misijonom je košček za koščkom spoznaval
deželo, katero večina od nas lahko obišče zgolj s prstom na zemljevidu. Kilometer za
kilometrom je s kolesom, kateremu je bila priključena tudi manjša »prikolica«, premagoval
široke razdalje. Prenočeval je bodisi v svojem šotoru bodisi pri prijaznih domačinih, za
katere je pomenil pravo atrakcijo in življenjsko doživetje. Pripovedoval je o sprva zabavnih,
kasneje pa tudi nekoliko utrujajočih jutrih, ko je zaspano pokukal iz svojega šotora – ter
pred »vrati« zagledal na desetine zvedavih otroških obrazov širokih nasmehov. Morda so
prvič v življenju sploh videli šotor, v njem pa »belega človeka«. Spoznaval je floro in favno
eksotične dežele; sloni, žirafe in nosorogi tokrat niso nastopali zgolj na televizijskem
ekranu. Z domačini in drugimi mimoidočimi sopotniki, ki jih je srečal ob poti, je spletal nove
prijateljske vezi. Povedal je, da v vsem času potovanja ni doživel niti ene negativne
izkušnje, kot bi morda pričakovali ob našem stereotipnem dojemanju afriškega sveta, kjer
je »beli človek« še vedno nekaj neznanega, vznemirljivega. Svoje zanimivo in doživeto
pripovedovanje je popestril s številnimi fotografijami, ob katerih nam je skupno druženje
minilo kot v hipu. Tako uporabniki iz skoraj vseh enot Društva »Vezi« kot tudi zaposleni
smo podoživeli košček potovanja ter se zasanjali o daljnih skrivnostnih deželah …
Ana Prosen, strok. delavka
Z zanimanjem smo sledili pripovedi
popotovanja s kolesom po Afriki

28
PREDSTAVITEV VZHODNOAZIJSKIH
HORTIKULTURNIH VEŠČIN V DC ŠTANJEL
Turoben in deževen februarski dan smo v Dnevnem centru Štanjel popestrili s posebno
zanimivim predavanjem s področja vzhodnoazijskih hortikulturnih veščin. O bonsajih in
vsem, kar spada zraven nam je spregovoril Valter Škabar, ki se z vzgojo teh malih dreves
v posodah ljubiteljsko ukvarja že več kot dvajset let. Poudaril je, da tovrsten konjiček
zahteva obilo potrpežljivosti in znanja ter nenazadnje tudi časa in veselja, kar smo kasneje
skozi predavanje tudi sami dognali.
Valter nam je ob uvodu predstavil kratko zgodovino bonsajev in širšega ozadja, iz
katerega ta veščina oblikovanja dreves izhaja, kasneje pa je prešel na praktično
predstavitev drevesa v posodi ter njegovo nego, ki je zares posebna in zato zahteva vrsto
specifičnih pripomočkov. Drevesc si nismo ogledali zgolj v okviru projektorske
predstavitve, temveč tudi v živo, saj je Valter s seboj na ogled prinesel tudi nekaj njegovih
drevesnih stvaritev (beli gaber, azaleja, beli japonski bor in klek), ki smo jih lahko pobliže
občudovali. Dobra urica in pol je minila kot bi mignil in ker je bilo med udeleženci mogoče
zaznati kar nekaj zanimanja za tovrstno dejavnost, smo se domislili, da bi Društvo Vezi v
pomladanskem času v sodelovanju s predavateljem izvedlo še nekaj predavanj in delavnic
o ostalih hortikulturnih praksah (npr. kokedama, ikebana, suiseki, mini japonski vrtovi), ki
so z vidika zahodnih civilizacij nekoliko bolj enostavne. Le-to bi bil vsekakor dobrodošel
doprinos k soustvarjanju vsebin kreativnih delavnic dnevnih centrov.
Sabina Polh, strok.sodelavka
PREDSTAVITEV UMETNOSTI BONSAJA
PREKO PROJEKTORJA IN V ŽIVO

29
KULTURNO ZGODOVINSKA DELAVNICA
Z OŠ ŠTANJEL
Četrtek, 6. februar 2014
Da sta kultura in zgodovinski spomin res tista povezovalna člena družbe, smo ob
slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, potrdili tudi v Štanjelu. V dneh pred
praznično soboto, 8. februarjem, je Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje
prostega časa »Vezi« sodelovalo na kreativnih delavnicah Osnovne šole Antona Šibelja-
Stjenka Komen. V avli podružnične šole v Štanjelu smo se v dopoldanskih urah zbrali
uporabniki in zaposleni Dnevnega centra Štanjel ter učenci in učenke 4. in 5. razreda
skupaj s svojimi učiteljicami. Naše druženje smo pričeli s pogovorom o tem, kaj vemo o
življenju in delu našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pa tudi o
najbolj prepoznavnemu kraškemu pesniškemu ustvarjalcu Srečku Kosovelu. Ob dveh
manjših spominskih razstavah omenjenima pesnikoma smo nadaljevali z ustvarjanjem
njunih portretov; vsak udeleženec je z ogljem ustvaril svojega in nastal je čudovit kolaž del,
ki so dobila svoje posebno razstavno mesto v šoli.
Naše sodelovanje ni pomenilo zgolj pomembnega skupnostnega oz. lokalnega povezovanja, pač pa
kaže tudi na pomembnost medgeneracijskega učenja ter predajanja znanja in veščin med
različnimi populacijskimi skupinami.
Naj zaključim z mislijo Božidarja Eržena: »Kaj bi mladost brez dejanj in norosti, in kaj bi
starost brez spominov in modrosti.«

30
VALENTINOVO V SS ILIRSKA BISTRICA
God svetega Valentina se v Sloveniji že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan
je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po
starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih.
Na Valentinov dan se v stanovanjski skupini Ilirska Bistrica nismo kaj preveč pripravljali,
sploh ne s srčki in podobno. Smo pa želeli vseeno malo drugače preživeti Valentinov
petek, zato smo v goste povabili člane Dnevnega centra Ilir.Bistrica na posladek in čaj. Že
v četrtek smo spekli pecivo – Hladno pito. Bila je tako dobra, da jo je Valentin že v noči iz
četrtka na petek nekaj pojedel.
Namesto vanilijevega pudinga, kot je v originalnem receptu, smo uporabili jagodovega, da
smo pecivo obarvali rdeče. Zelo okusno, osvežilno in čisto preprosto smo pripravili pecivo
po naslednjem receptu:
Približno kilogram jabolk olupimo in narežemo na rezine. Skuhamo v sladkani vodi, kateri
smo dodali cimet. Ko so jabolka kuhana, jih odcedimo, vodo od kuhanja prihranimo. V litru
jabolčne vode skuhamo dva pudinga.
Pripravimo pekač (pb. 20x30cm) in začnemo zlagati:
1.plast: Albert keksi (potrebujemo jih približno 40 dag)
2.plast: kuhana jabolka
3.plast: puding
in ponovimo (keksi, jabolka, na vrhu je puding)
Pustimo čez noč, da se shladi in poveže.
Pecivo narežemo na kocke in okrasimo s stepeno sladko smetano.
Besedilo:
Barbara Uljan, strok.delavka

31
SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN DNEVNEGA
CENTRA »SONČEK« NA VALENTINOVI DELAVNICI
Valentinovo je praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi. Ob tem prazniku si
ljudje, ki se imajo radi podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila.
Ob tem prazniku smo se ponovno zbrali v Dnevnem centru Ilirska Bistrica, kjer je potekala
ljubezensko obarvana delavnica. Skupaj z zaposlenimi in uporabniki Dnevnega centra
Ilirska Bistrica ter zaposlenimi in otroci iz Dnevnega centra »Sonček« smo izdelovali
čudovite pisane valentinove metuljčke iz lepenke, katere smo okrasili z rdečimi srčki. Za
trup metuljčka pa smo uporabili sladke lizike. Male »Valentine« in »Valentini« so nadvse
uživali v delavnici in bili ponosni na svoj končni sladko ljubezenski izdelek, katerega si je
vsak lahko odnesel domov.
Delavnica nam je poleg kreativnega ustvarjanja ponudila tudi pozitivno druženje in
sprostitev. Zahvaljujemo se zaposlenim in otrokom iz Dnevnega centra »Sonček«, ker so
se odzvali našemu povabilu in nam popestrili četrtkovo popoldne.
Avtorica članka in fotografij:
Marina Primc, strok. delavka

32
VALENTINOVA PEKARSKA DELAVNICA V DNEVNEM
CENTRU IL.BISTRICA
Letošnje valentinovo smo v Dnevnem centru Ilirska Bistrica praznovali nekoliko drugače.
Pripravili smo pekarsko delavnico, na kateri smo pekli valentinovo torto. Delavnice so se
poleg uporabnikov in zaposlenih DC Ilirska Bistrica udeležili tudi uporabniki in zaposleni
SS Ilirska Bistrica in SS Podgrad. S skupnimi močmi, preprostimi sestavinami in malo
domišljije je nastala odlična torta za naše Valentine. Vsak izmed prisotnih je prispeval
nekaj malega…….eni so pekli, drugi mešali, tretji mazali, vsi pa smo na kraju torto s
smetano okrasili s čokoladnimi srčki. Vrhunec dogodka pa je bil nedvomno košček torte s
čokoladnim nadevom, ki je šla vsem v slast.
Ob pripravi torte smo se vsi skupaj zelo zabavali, vzdušje je bilo prijetno in sproščeno,
predvsem pa je bil letošnji praznik zaljubljencev za uporabnike Društva »Vezi« pravo
sladko doživetje.
Marina Primc, strok.delavka

33
KREATIVNO DOGAJANJE OB VALENTINOVEM V
STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA
Čeravno je dinamika v stanovanjskih skupinah Društva Vezi nekoliko drugačna kot v
dnevnih centrih, se trudimo, da bi tamkajšnji program tem bolj popestrili tudi z raznolikimi
kreativnimi delavnicami. Kanček ustvarjalnosti smo si v četrtek, 16.01. privoščili tudi v
Stanovanjski skupini Postojna. Tematiko za ustvarjanje nam je tokrat narekovalo bližajoče
se Valentinovo. In čeprav je omenjen praznik pravzaprav malce »izposojen«, nas le-to ni
oviralo pri samem delu. Odločili smo se, da bomo srčke izrezovali iz tršega papirja oz.
šeleshamerja. Vsi smo soglašali s tem, da si ne želimo srčkov le v klasični rdeči, ampak
tudi v drugih barvah. Zbrana ekipa se je tako že v zgodnjih jutranjih urah lotila izrezovanja
srčkov, pri čemer smo si pomagali s šablonami ter drugimi pripomočki. V papirnate srčke
smo nato vdelali luknjice ter jih medsebojno povezovali s tanko, srebrnkasto žičko, dodali
pa smo jim tudi nekaj perlic. In tako so nastali preprosti, a lični okraski, s katerimi smo nato
tekom dneva ozaljšali prostore naše stanovanjske skupine.
VZTRAJNO SMO IZREZOVALI SRČKE...
... S KATERIMI SMO OKRASILI
PROSTORE

34
VALENTINOVO V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE
Tudi v Dnevnem centru Štorje si v petek, 14. februarja nismo mogli kaj, da se vsaj za
trohico ne bi spomnili Valentinovega. Čeprav nekaterim ta dan nič ne pomeni, smo s
kreativnimi in kulinaričnimi delavnicami uspeli zanetiti nekoliko Valentinovega ozračja, kot
se za ta dan tudi spodobi. Po uvodnem skupinskem pogovoru o izvoru in pomenu tega
praznika za različne kulture smo pričeli s peko piškotov, seveda v obliki srčkov, kasneje pa
še z izdelovanjem voščilnic. Le-te smo oblikovali s pomočjo raznobarvnega, a predvsem
rdečega papirja, iz katerega smo izrezovali srčke, ki smo jih lepili na razne kartonaste
podlage. Nekatere voščilnice smo polepšali s svilenimi trakovi in svetlečimi dodatki. Za nas
pa to ni bil le dan zaljubljencev, veliko se nas je na ta dan spomnilo tudi ostalih najbližjih
in zatorej smo vsakemu, ki nam je še posebej pri srcu, v ta namen tudi odposlali
lastnoročno izdelano voščilnico.
Sabina Polh,
strokovna sodelavka
VALENTINOVO - LJUBEZNI DAN!
Sveti Valentin, ljubezni sin,
naj ljubezen bila bo sveta
od srca in sonca ogreta.
Valentinovo ni vsak dan
lepo bi bilo, da Valentinovo
vsak dan bi bilo!
Emil Kovačič, DC Ilir.Bistrica

35
IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA V DNEVNEM CENTRU
ILIRSKA BISTRICA
V DC »VEZI« smo 20. 2. 14 z gospo Darjo imeli predavanje o kožnih boleznih ter skrbi in negi
kože.
Predavanja so se udeležili uporabniki iz stanovanjske skupine Ilirska Bistrica, Podgrad ter
uporabniki dnevnega centra. Gospa Darja nam je najprej povedala nekaj splošnih
informacij o koži, povedala je veliko o higieni ter o pravilni skrbi kože, nato nam je
predstavila nekaj pogostih bolezni kože. Podrobneje smo se seznanili z alergijami,
luskavico ter glivicami.
Vse te tri bolezni so zelo pogoste in pomembno je to, da jih znamo prepoznati ter se
pravilno soočiti z njimi v primeru okužbe ali pojavu le teh.
Alergije so zelo pogoste. Alergije izzove neka snov na katero naš organizem ni odporen,
tej reakciji pravimo alergična reakcija. Najpogostejši simptomi alergije so srbečica in
rdečica. Poznamo več vrst alergij -najpogostejše so na cvetni in hišni prah, pa tudi na
nekatera živila kot so na primer: mleko in mlečni izdelki, jajca, jagode itd.
Luskavica je kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. Luskavica se kaže kot
izpuščaj z ostro omejenim pordelim in luskastim žariščem, ki včasih tudi srbi. Luskavica ne
boli in ni nalezljiva, je pa zelo opazna in izrazita, zato se ljudje, ki imajo to obliko kožne
bolezni sramujejo in bolezen prekrivajo, da je drugi ne opazijo.
Glivice so zelo nalezljive, največkrat se jih okužimo na javnih kopališčih, bazenih, savnah
ipd. Simptomi se kažejo kot belkasta in suha koža, ki se lušči, na nohtih se kaže kot
porumeneli noht, ki se lušči. Pojavljajo se lahko tudi razjede in srbečica.
Predavanje je bilo zelo zanimivo, predvsem pa poučno. Menim, da smo vsi veliko naučili.
Pripravila:
Petra Grlj, prostovoljka
Fotografija:
Marina Primc

36
»VEZI« NA PROJEKCIJI PUSTNIH LIKOV V KNJIŽNICI
MAKSE SAMSA
V četrtek, 27.2.2014 smo uporabniki in zaposleni Društva »Vezi« obiskali knjižnico Makse
Samsa v Ilirska Bistrici. Ob samem prihodu nam je prijazna knjižničarka Vlasta povedala
nekaj besed o delovanju knjižnice in nam predstavila prostore v njej. Odpeljala nas je
zgornje nadstropje knjižnice, kjer nam je ob projekciji predavala o pustnih maskah in
običajih. Ob izčrpnem predavanju in prikazanih slikah na platnu, smo zelo veliko izvedeli o
tradicionalnih pustnih maskah in običajih na slovenskem.
Predvsem so bile za nas zanimive etnološke in novodobne pustne »šjme« iz bistriške
občine, katere si vsako leto v pustnem času, lahko ogledamo v že tradicionalni pustni
povorki v Ilirski Bistrici.
Vsi skupaj smo v knjižnici preživeli zelo zanimivo in poučno urico in upamo, da bomo
kmalu ponovili še kakšno podobno druženje.
Direktorici in zaposlenim v Knjižnici Makse Samsa se zahvaljujemo za povabilo in sodelovanje.
Marina Primc, strok.del.
Sprehod skozi knjižnico
Predstavitev pustnih »šjm«

37
PUSTNE VONJAVE V DC ILIRSKA BISTRICA
Petkovo (28.02.14) dogajanje v Dnevnem centru Ilirska Bistrica smo pred bližajočim se
pustom zapečatili s peko krofov. Ker se z preostalimi enotami Društva Vezi vedno znova
radi povezujemo, smo tokratno kulinarično delavnico izpeljali družno s stanovanjsko
skupino v Ilirski Bistrici. Po predhodnem dogovoru glede nabave sestavin smo se zbrali, si
razporedili delo ter pričeli s kulinaričnim izzivom. Recept smo si izposodili na eni izmed
spletnih strani in tekom dela smo se prepričali, da je sila preprost in primeren tudi za tiste,
ki se tovrstnim preizkušnjam izogibajo. Delavnica je potekala ob sproščenem smehu in
zabavnih komentarjih ter ob zaključku seveda ob polnih želodčkih in vidnem zadovoljstvu
na naših obrazih, ker so nam krofi izvrstno uspeli. Ni potrebno posebej poudarjati, da so
tudi dokaj hitro pošli. Če si želite preizkusiti recept, na osnovi katerega smo pripravili krofe,
ga v spodnjih vrsticah rade volje podelimo tudi z vami.
Sestavine:
1 kg moke (namenska moka za krofe)
8 dag masla
7 dag sladkorja v prahu
0,5 l mleka
8 dag kvasa
7 rumenjakov
5 žlic ruma
2x vanilin sladkor
limonina lupinica
sol
Nadev:
marelična marmelada
Postopek:
Ob pričetku najprej vzhajamo kvas z malce moke, soli in mlačnega mleka, nato pa
primešamo še vse ostale sestavine. Slednje storimo kar z mešalnikom, nakar brez
predhodnega vzhajanja iz testa oblikujemo kroglice, ki jih polagamo na prt, pokrijemo in
vzhajamo na toplem cca. 1 uro. Vzhajane krofe nato ocvremo (s kvašeno stranjo navzdol)
v ne preveč vročem olju približno 3 do 4 minute. V še tople nabrizgamo marelično
marmelado.
Besedilo: Sabina Polh, strok.sodelavka
Fotografije: Barbara Uljan

38
IZDELOVANJE PUSTNIH MASK
V DC IL. BISTRICA
V ponedeljek 3. Marca se je v prostorih dnevnega centra društva Vezi v Ilirski Bistrici
izvajala delavnica Izdelovanje pustnih mask. Kot prostovoljka sem bila tja povabljena tudi
sama in delavnice sem se z veseljem udeležila. Delavnice so se poleg uporabnikov
dnevnega centra udeležili tudi uporabniki iz stanovanjske skupine v Podgradu. Poleg
socialne delavke Marine Primc, pa je bila na delavnici prisotna tudi prostovoljka Petra Grlj,
ki tam opravlja prakso. Vzdušje je bilo sproščeno in ob prijetnem pogovoru smo vsi skupaj
izdelovali pustne maske. Vsak je izdelal obrazno masko v svojem stilu, po svojih željah in
prav vsaka je bila zanimiva. Delavnica je trajala približno uro in pol. Ko so bile vse maske
izdelane in dokončani vsi detajli, smo naredili tudi dve spominski fotografiji. To je bila moja
prva izkušnja sodelovanja z društvom Vezi. Uporabnike sem doživela, kot prijetne,
nasmejane in ustvarjale osebe. Dobila sem občutek, da sem bila tako s strani
uporabnikov, kot tudi s strani osebja dobrodošla in lepo sprejeta. Med nami se je hitro
razvila komunikacija. Že v naprej se veselim morebitnega vnovičnega sodelovanja z
društvom Vezi.
Besedilo:
Tamara Kovačevič, prostovoljka
Fotografija:
Marina Primc
VESELI UDELEŽENCI DELAVNICE

39
PUSTNO RAJANJE V ŠTORJAH
»Živel pust!« je na pustni torek, 4.3.2014, odmevalo po ulicah Sežane. Pust debelih ust je
čas norčij, smeha in slastnih krofov. In ker smo tudi v Društvu Vezi vsi malo norčavi ter se
radi nasmejimo in posladkamo s slastnimi krofi, smo se tudi mi »namaškarali« in šli
pustovat. Letos smo ta zabavni dan pričakovali toliko bolj, saj je pustovanje lansko leto
odpadlo zaradi slabega vremena. Ker se vsak dan trudimo za lepši in prijaznejši jutri,
smo skupinsko pustno masko izbrali na temo »Sreča«. Pustne maske smo si pripravili
sami, in sicer smo iz koprene naredili pregrinjala, čez katera smo obesili deteljice iz pene,
za dimnikarje pa smo uporabili kar črne vreče za odpadke in nanje prišili lestev, metlo ter
dva velika gumba za srečo. Že tradicionalno so se nam že četrto leto v skupinski maski
pridružili tudi uporabniki bivalnih enot Socialno varstvenega zavoda Dutovlje iz Sežane, ki
so že tako veselo in zabavno dogajanje dodatno popestrili s harmoniko in petjem. Dobili
smo se pred kulturnim domom v Sežani, nato pa skupaj obiskali Center za socialno delo
Sežana, lekarno, Zdravstveni dom Sežana, Zavod za zaposlovanje Sežana in povsod
zapeli nekaj pesmi. Kot vsako leto smo tudi letos obiskali župana in zaposlene na Upravni
enoti Sežana, kjer so nas pričakali s slastnimi pustnimi krofi. Našega obiska so se povsod
zelo razveselili in nas pogostili s sladkimi in slanimi dobrotami. Veselo in norčavo dopoldne
smo zaključili ob druženju in kavici v eni od bivalnih enot SVZ Dutovlje, v dnevnem centru
v Štorjah pa so nam naši spretni kuharji pripravili še pravo pustno kosilo – pečenice z
zeljem.
Nina Gorjan, pripravnica-soc.del.
PRIPRAVE V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

40
DETELJICE IN DIMNIKARJI, člani Društva »VEZI« in
stanovanjske skupine SVZ Dutovlje
Na obisku na CSD SEŽANA V LEKARNI
NA OBČINI PRI ŽUPANU NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE

41
PUSTNO RAJANJE V STANOV. SKUPINI POSTOJNA
V Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« spodbujamo
in krepimo medgeneracijsko sodelovanje. Zato smo se v Stanovanjski skupini Postojna
dogovorili, da si popestrimo pustno vzdušje in skupaj z otroci iz Vrtca Postojna ustvarimo
preproste, a zabavne maske. K sodelovanju smo povabili tudi prostovoljko Fakultete za
socialno delo. Nekoliko na trnih smo pričakovali skupno druženje, ki je kmalu postalo
nadvse sproščeno. Izdelovali smo klobučke iz barvnega kartona, jim pripeli pisane trakove
iz krep papirja, otroci pa so nanje risali motive in jih okrasili z bleščicami. Kraljične in kralji
so si lahko izdelali tudi krone. Za popolno neprepoznavnost je vsak lahko izdelal še
unikatna očala. Vse skupaj je bilo potrebno opremiti z elastikami, da so maske sploh
lahko služile svojemu namenu. Za piko na i so nas presenetili še z okusnimi piškoti in
čajem ter nam podarili ljubko darilce.
Vrtcu Postojna, otrokom skupine Polžki ter vzgojiteljicama Tanji in Andreji se za sodelovanje
najlepše zahvaljujemo. Zabavnih skupnih uric si želimo tudi v prihodnje.
In ker pust ne bi bil pust brez pustnih dobrot in pustne povorke, smo na pustni torek v
kulinarični delavnici ocvrli »flancate« in na obisk povabili šeme iz Dnevnega centra Šent v
Postojni in Stanovanjske skupine SVZ Dutovlje, ki so nas prav tako razveselili s pustnimi
dobrotami - okusnimi miškami. Izkoristili smo priložnost in jim razkazali tudi naše prostore.
Popoldne smo si za zaključek pustnega dogajanja ogledali še pustno povorko, ki se
tradicionalno odvije po osrednjih ulicah Postojne in se šemam od srca nasmejali.
Valentina Benčan, strok.delavka
Delavnica z vrtcem
Obisk DC Šent Postojna Pustna povorka v Postojni

42
ČAS ZA … SMEH!
Pust debelih in širokih ust, pravijo,…. pa slastnih krofov tudi. In ker si v času pustovanja
vsaj enkrat na leto dovolimo, da smo malo bolj norčavi in šaljivi kot običajno, se je temu
primerno tudi Stanovanjska skupina Divača odločila, da pripravi posebno urico smeha z
namenom sprostitve in razbremenitve od vsakodnevne rutine. Prostor smo našli v
Dnevnem centru v Štanjelu, kjer smo se skupaj s tamkajšnjimi uporabniki in sosednjo
Stanovanjsko skupino Štanjel ter stanovanjsko skupino Gorjansko srečali v četrtek,
6.3.2014. Ob skodelici kave in slastnemu jogurtovemu pecivu smo pričeli s prebiranjem
vicev – takšnih malo manj, pa tudi takšnih malo bolj »kosmatih«. Pomagali smo si s knjigo
Ivana Sivca, ki je poleg šal v knjigi zbral tudi krajše humorne zgodbe. Na trenutke smo se
nasmejali do solz; nekateri izmed uporabnikov so vice stresali kot za šalo. Ob prebiranju
ugank smo malce potelovadili z možgani. Kako zanimivo, da smo se najhitreje dokopali do
tistih rešitev, ki so nas asociirale na hrano! Da pa se ne bi preveč utrudili, smo se na koncu
našega druženja še enkrat vrnili k humoreskam in šaljivim oglasom. Bilo nam je lepo; res
je, ko pravijo, da je smeh pol zdravja. Neverjetno, kako zgolj ura dobre volje in smeha
pozitivno vplivata na naše počutje, optimizem in voljo do življenja!
Besedilo:
Petra Može, strok.delavka
NARAVA
SNEŽINKE PADAJO, PADAJO,
TIHO,TIHO NA ZEMLJO.
PREKRILE JO BODO,
NARAVA ZASPALA BO.
SPALA BO DO POMLADI,
KO SE SPET ZBUDILA BO.
Alenka Šmidt, SS Podgrad

43
OB DNEVU ŽENA
Ob letošnjem dnevu žena, je v DC
Ilirska Bistrica potekala delavnica, na
kateri smo izdelovali pisane rožice iz
papirja. Na delavnici so poleg članov DC
Ilirska Bistrica, SS Ilirska Bistrica in SS
Podgrad, sodelovali tudi člani Društva
»Pot« iz Ilirske Bistrice. Delavnico je
vodila prostovoljka Petra, ki nam je
pokazala postopek izdelave rožice iz
papirja. Spretni prsti prostovoljke so nam
vlivali upanje, da bomo vsaj pol tako
spretni kot ona. Čeprav smo potrebovali
njeno pomoč, nam je šlo kar dobro od
rok. Korak za korakom in košček za
koščkom smo prepogibali, oblikovali in lepili papirnate lističe in naenkrat je v naših rokah
zacvetela čudovita roža. Vsak je ustvaril svojo rožico s posvetilom, ki bo krasila njegov
dom ali pa jo bo ob tem prazniku podaril nekomu, ki ga ima rad.
Ob prijetnem delu in klepetu nam je čas kar prehitro minil. Na koncu so nam obrazi zasijali
od sreče, da smo se naučili nekaj novega in obogatili našo zakladnico idej in spretnosti.
Marina Primc, strokovna delavka
Ustvarjali smo tudi v Postojni. Na internetu
smo poiskali navdih in se najprej lotili
izrezovanja rožic, krogov različnih velikosti,
barv in vzorcev. Sestavili smo usklajene
barvne kombinacije, palčko ovili v zelen
papir, da smo dobili steblo ter vse skupaj
"posadili" v lonček, ki smo ga dodatno
obtežili s kamenčki. Cvetlične lončke smo
opremili še z lepo mislijo in se z njimi
odpravili do žensk v naši okolici, ki nam
lepšajo, bogatijo, tudi lajšajo naš vsak dan
in nam s svojo pripravljenostjo in
sodelovanjem omogočajo dosegati zadane
cilje. Svoje mesto so našle pri ravnateljici,
receptorki šole, frizerki, v pisarni našega društva in pri psihiatrinjah. Ni šlo tudi brez pisanih
voščilnih, ki so nastajale izpod spretnih prstov naše stanovalke Maje.
Valentina Benčan, strokovna delavka

44
Za sodelovanje se ob tej priložnosti zahvaljujemo prostovoljki Petri, Društvu »Pot« in
knjižnici Makse Samsa za popestritev začetka pomladi. Veselimo se že prihodnjih skupnih
dogodkov.
Valentina Benčan, strok. delavka
SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN
DRUŠTVA »POT«
Z ilirskobistriškim Društvom »Pot« - pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim
bližnjim, smo v marcu vzpostavili prav zabavno sodelovanje.
Prvič smo se dobili pred 8. marcem, za dan žena, kjer smo izdelovali »origami« rožice.
Naslednjič smo se odzvali povabilu Društva »Pot«, kjer smo skupaj z našimi in njihovimi
uporabniki ter zaposlenimi odigrali turnir v pink ponku. Tekmovalne dvojice smo določili z
žrebom, nato pa igrali na izpadanje vse do zasedbe prvih treh mest. Ob lovljenju žogice, ki
je velikokrat namesto po mizi, letela na vse strani, smo se pošteno razgibali in nasmejali.
Prvi dve mesti sta pripadali uporabnikoma Društva »Pot«, naše Društvo »Vezi« pa si je
priborilo tretje mesto. Brez nagrad seveda ni šlo, zmagovalci so si razdelili sladke dobrote
in jih velikodušno delili tudi z ostalimi udeleženci.
V tretje gre še rajši pravijo. Skupaj smo se odpravili v knjižnico Makse Samsa, kjer nam je
prijazna knjižničarka pripravila ogled slovenskega filma Hit poletja, v kateri je zaigrala
mlada igralka Ula Furlan. Veliko platno in dober zvok sta nam pričarala vzdušje, kot bi bili
v kinu. V poletni, romantični in zelo poučni zgodbi se je v nas prebudilo prav nestrpno
pričakovanje toplejšega dela leta.
... priprava strategije in ogrevanje… Alenka v elementu

45
ŠPARGLJEV DAN V DRUŠTVU »VEZI«
Topli, marčevski dnevi so že naznanjali prihajajočo pomlad. Le stežka smo se tudi sami
uprli temu, da jih ne bi izkoristili za druženje v naravi, ampak tokrat na nekoliko drugačen
način in sicer za nabiranje divjih špargljev, ki slovijo kot kulinarična specialiteta z izrazito
samosvojim okusom in tudi zdravilnimi učinki.
V četrtek, 20.03.14 smo se za tovrstno aktivnost že v zgodnjih juranjih urah na
Gorjanskem zbrali udeleženci iz Dnevnega centra Štorje, Štanjel in Stanovanjske skupine
Gorjansko. Večina od nas se je na lov za divjimi šparglji podala prvič, zato so bili napotki
nekaterih bolj izkušenih glede njihovega rastišča zelo dobrodošli. Tako smo se zapeljali
nedaleč proč od Gorjanskega ter se zaustavili na obronku bližnjega gozda. Izbran teren ni
bil tako zelo težko dostopen, pri iskanju špargljev smo potrebovali le ostro oko in malce
sreče. Nekateri so se ob zaključku ponašali s pravcatimi šopi špargljevih vršičkov, spet
drugi smo bili zadovoljni, če smo jih ugledali le peščico. Kakorkoli že, skupno smo jih
nabrali dovolj, da smo jih kasneje pripravili s testeninami in v jajčni frtalji.
Ponovno je bilo lepo združiti sončen dan, dobro družbo, zanimivo aktivnost in darove, s
katerimi nam je postregla mati narava, v učinkovito celoto.
Dan nabiranja špargljev je opisala stanovalka SS Postojna Maja, opis je popestrila z
zgodovinskim opisom Štanjela.
ŠOPEK DIVJIH ŠPARGLJEV ZADOVOLJNI NABIRALCI

46
LOV NA ŠPARGLJE V ŠTANJELU IN
ZGODOVINSKI ORIS GRADU
Najprej smo prispeli v stanovansko skupnost Vezi v Štanjelu. Socialni delavec Staš, Maja,
Matej, Branko, Jordan, Zvonko, Ivan, Denis in Aleksander smo se odpravili po cesti
navzgor. Od tam se vidi pogled na Štanjelski Grad. Ta je iz obdobja Križarskih vojn.
Ivan nas je podučil, kako so ga v drugi sv. vojni partizani minirali pred sovražniki (Nemci,
Italjani, Madžari, Bolgari). Tam naj bi se snemal film: Ne joči Peter.
Štanjelski grad stoji na južni strani, obdaja ga hribovje, planote, gozdovi, dolinice, ter potok
Branica (Ponikva). Beseda Branik izhaja iz Turškega jezika.
Pokrajina je zgodovinsko zaznamovana v krog in krog. Leta 1886 je arhitekt Fabijan gradil
to pot za grad ter okolico. Lepo jo je opisal Ivan Cankar v svoji noveli Jara gospoda.
Grad je danes lepo ohranjen, ob steni se vijejo različne gredne cvetlice, kot tudi grmi
pušpan, različna drevesa, rože, lilije, tulipani, regrat, spominčice, marijine stopice,
libanonka, glicinje, magnolije, češnja,...
Na jugu oz. za gradom je Ferrarijev vrt, tam so v križarskih vojnah pokristjanjevali. Na tem
območju so kasneje v času Marije Terezije gospoda prirejali zabave. Za Ferrarijevem
vrtom smo iskali šparglje, nabrala sta jih le Ivan in Vili iz SS Štanjel, vendar sta jih našla
samo ducat. Sezono smo žal malenkost zamudili.
Štanjelski grad ima en zasilni vhod in en zasilni izhod (se ne prepletata). Štiri do pet
kilometrov se vijejo stopnice in prehodi do Rihemberškega gradu, danes Branik.
Ostala so še nekatera turška naselja v okolici Štanjelskega gradu.
Odpravili smo se na pot do Kobdiljske kapelice. Pot se je nadaljevala po Fabijanovi poti do
izvira v Kobdilju. Po isti poti smo se odpravili nazaj v grad, kjer je vodnjak iz 1694, vrnemo
se do kapelice in tam je ena zanimiva zgodba ki sledi tako: dva mladoporočenca sta se šla
poročit. Zadela ju je strela in na tistem mestu še danes stoji kapelica.
Odpravili smo se v stanovanjsko skupnost Štanjel, pojedli kosilo in popili kavo ter se
odpravili nazaj v Postojno.
Dan je bil lep in zanimiv.
Maja Bohar, SS Postojna
GRAD ŠTANJEL (vir: www.bing.com)

47
V SEŽANI TEČEMO NA KRAŠKEM
MARATONU
V nedeljo, 23. marca 2014, se je v Sežani odvijal 14. Mali kraški maraton.
Kljub deževnemu in precej vetrovnemu vremenu so se že v zgodnjih jutranjih urah na
prizorišču dogodka pričeli zbirati tekači, stojničarji in drugi obiskovalci dogodka. Vsi športni
navdušenci, vse od tistih najmlajših pa do tistih v zrelejših letih, so lahko izbirali med več
možnostmi za rekreacijo – polmaratonom (21km), rekreativnih tekom (9,5km), otroškim
tekom na 200 in 400 metrov ter hitro hojo (3km). Že pred samim pričetkom teka ob 11. uri
se je v sežanskem športnem parku razvnelo pravo tekaško navdušenje – po prevzemu
maratonskih številk so se vsi udeleženci vneto ogrevali in pripravljali na nov osebni podvig.
Gotovo so bile najbolj ljubke nekatere »maratonske družinice«, ko so se teka udeležili kar
vsi člani družine. Najdaljši polmaraton je potekal po ulicah Sežane in naprej do Lipice, nato
prestop državne meje, Bazovica, Padriče, Trebče in prek Orleka nazaj do Sežane; krajši
rekreativni tek pa je potekal od Sežane, nato skozi Živi muzej Krasa in nazaj do Sežane.
Ob tej priložnosti so se predstavili tudi ponudniki najrazličnejših domačih proizvodov –
vinarji, sirarji, izdelovalci domače kozmetike, ustvarjalci nakita in drugih izdelkov za
osebno rabo, med njimi pa smo se predstavili tudi zaposleni in uporabniki Društva za
duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« s svojimi izdelki ter
promocijskih gradivom. Če je izčrpane tekače po preizkušnji pričakal krožnik slastne jote,
smo se nekateri čoko-navdušenci raje stisnili v objem velikanskega Lino medveda, ki je
razveseljeval male – in malo manj male otroke.
Sabina Polh, strok.sodelavka in
Udeleženci stojnice Ana, David in Sabina

48
Življenje je praznik, hrana potreba, sladkarije pa pika na i. V Stanovanjski skupini Podgrad
stanuje 10 stanovalk in čisto vsaka rada kuha in ustvarja takšne in drugačne dobrote.
Ustvarjanje v kuhinji in priprave dnevnih obrokov zasedejo dobršen del dneva, zato je
kuhinja prostor, kjer naj bi se vsi počutili dobro.
Naše stanovalke so se odločile, da svoje ustvarjalne sposobnosti in ljubezen do kulinarike podelijo
z uporabniki iz Dnevnega centra Ilirska Bistrica ter stanovalci Stanovanjske skupine Ilirska
Bistrica.
Povabili smo jih 26. marca 2014, točno ob 10-tih, naj se nam pridružijo pri peki muffinov,
kjer smo ustvarjali, se zabavali, razvajali brbončice in dokazali, da znamo pri peki
uporabljati domišljijo.
Prizadevali smo si, da zadovoljimo okuse čisto vseh prisotnih, zato smo spekli limonine,
čokoladne in jabolčne muffine. Eni so nastrgali limonino lupinico, drugi so sekljali
čokolado, spet drugi strgali jabolka..., skoraj vsi pa so hoteli »počistiti« sklede, v katerih
smo zamešali mase. Vsi skupaj smo pokazali, da smo pravi umetniki v kuhinji, saj so čisto
vsi muffini uspeli in nikakor se nismo znali odločiti, kateri so bili najboljši. Ves čas druženja
smo bili nasmejani in živahni, pri dodajanju sestavin in mešanju smo se medsebojno
izmenjevali, saj je bil smisel druženja, da se vsak preizkusi v peki sladkih dobrot. V kuhinji
je prijetno dišalo po kavi, cimetu in čokoladi.
Medsebojno druženje vedno dobro dene, če pa zraven dodamo kakšno skodelico čaja in
kave ter v prostoru prijetno zadiši po čokoladi in cimetu..., ostanejo lepi trenutki, ki se
zaradi čudovitih okusov toliko bolj vtisnejo v naš spomin.
Besedilo in fotografija:
Nataša Milačak, laična delavka in stanovalke SS Podgrad
PEKA MUFFINOV V
SS PODGRAD

49
Zadnje četrtkovo dopoldne v marcu smo skupaj z mlado slavistko in hispanistko Greti
Ličen za urico odpotovali v mavrično in eksotično Indijo. Greti je Indijo obiskala
dvakrat, zato smo jo prosili, da delček svojega potovanja in nepozabnih doživetij podeli
tudi z nami. V Dnevnem centru v Štanjelu se nas je zbralo zavidljivo število z vseh enot
društva.
Greti je v Indijo prvič odpotovala pred dvema letoma kot turistka, iz radovednosti, da bi
spoznala Indijo in njeno kulturo. Indija, njena raznolika pokrajina ter srčna kultura ljudi so
jo tako navdušili, da se je letos februarja ponovno odpravila na azijsko celino. Obiskala je
južnejši del Indije, kjer se turizem še ni razvil v polnem zamahu, več je naravnih narodnih
parkov. Ogledala si je pridelovanje čajevcev in evkaliptusa, hranila opice v divjini z
bananami, ki, zanimivo, rastejo skoraj na vsakem vrtu, se naužila kulturnih znamenitosti,
se tudi duhovno odpočila v tako imenovanih »ašramih«, prav posebnih stavbah za
meditacijo, in se prav »po turistično« naužila toplega sonca na prelepih neokrnjenih
plažah. Prijazno je odgovorila na vsako naše vprašanje in dodala še kakšno zanimivost o
tamkajšnjih ljudeh, običajih, kulturi ...
Kljub stereotipnem mišljenju, da je Indija nevarna dežela, je Greti povedala, da se je skozi
celotno potovanje počutila precej varno, saj v južnem delu Indije ni prisotno toliko turizma
kot na severu in je posledično tudi manj nasilja in izgredov. Ljudje so bili zelo prijazni,
ustrežljivi in nadvse radovedni o naši kulturi.
Zanimivo in pestro pripovedovanje je popestrila še s številnimi fotografijami in potopisno
druženje je minilo, kot bi mignil.
POTOPISNA
INDIJA
Greti je svoje potovanje predstavila z
diaprojekcijo
Veliko število poslušalcev
v DC Štanjel

50
TURNIR V NAMIZNEM TENISU
V okviru programov Društva »Vezi« organiziramo različne športne in rekreativne dejavnosti, saj
se vsi zavedamo, da je gibanje zelo pomembno tako za fizično kot duševno zdravje. Športne
aktivnosti pa vedno spremlja tudi medsebojno druženje in vzpostavljanje prijateljskih vezi, kar
prav tako blagodejno vpliva na dobro počutje.
S tem namenom se je v sredo, 2.4.14, v Stanovanjski skupini Divača, odvil turnir v
namiznem tenisu. Domači ekipi so se pridružili stanovalci in uporabniki enot v Postojni,
Podgradu in Ilirski Bistrici, skupaj štirinajst tekmovalcev. Žreb je določil prve tekmovalce,
Agata in Miro sta se prva podala v boj za 11 točk. Žogice so švigale in videli smo veliko
napetih tekem. Oba tekmovalca iz Divače sta se prebila v polfinale, Daniel iz Ilirske
Bistrice je z dobro igro premagal Frana in dosegel tretjo mesto. Branko, aktiven igralec in
mojster hitrih žog iz Postojne, pa je v finalu prepričljivo premagal Jureta iz domače ekipe in
osvojil turnir.
V sobi med igranjem turnirja ni bilo prostora za vse, zato smo se preostali zunaj okrepčali
s pecivom in kavo ter uživali ob druženju in super vremenu.
Posebna zahvala gre Sergiu Popoviču, saj je Društvu »Vezi« podaril novo mizo za namizni tenis,
brez katere ta turnir ne bi bil mogoč.
Čestitamo vsem za udeležbo na turnirju in borbeno igro. Veselimo se novih turnirjev in
ponovnega druženja.
Staš Štrukelj, pripravnik-soc.del. in
stanovalci SS Divača
Prvi trije: Daniel, Branko in Jure Igralci in navijači

51
DAN ZA SPREMEMBE
Dan za spremembe smo v petek, 4.4.14, obeležili v različnih krajih, kjer imamo stanovanjske
skupine in dnevne centre. Posamezne vtise smo zbrali na enem mestu.
Dan za spremembe je bil dan, ko smo prostovoljci dobre volje stopili skupaj in pokazali, da
nam ni vseeno. Koncept letošnje akcije ni bil strogo začrtan: rdeča nit je bila
prostovoljstvo, in sicer s skupnimi močmi pomagati posamezniku v stiski ali pa poskrbeti
za urejanje okolice z namenom, da nam bo življenje v skupnosti bolj prijetno.
Vseslovenska prostovoljska akcija je dobila prostor tudi v Štanjelu. Uporabniki in
zaposleni Dnevnega centra Štanjel in Stanovanjske skupine Štanjel smo z izdelovanjem in
razstavo ličnih izdelkov ter rumenih ribic, ki so zaščitni znak akcije, zbirali prostovoljne
prispevke ter jih podarili tistim, ki so trenutno v stiski. Zbrali smo vse potrebno ter si
rezervirali prostor na grajskem dvorišču Štanjela, kjer smo mimoidočim pokazali naše
izdelke. S svojo stojnico smo želeli opozoriti na naše društvo in na vlogo, ki jo igra
duševno zdravje tako pri posamezniku kot v skupnosti. Istočasno se je v Štanjelu odvijalo
glasbeno tekmovanje Svirel, katerega so se udeležili mladi glasbeniki iz Slovenije in drugih
držav, zato je bilo dogajanje v osrčju vasi toliko bolj živahno in pisano.
V Divači smo prav tako postavili promocijsko stojnico. Razstavili smo izdelke, nastale na
naših pestrih kreativnih delavnicah in ostalo promocijsko gradivo. Skupaj smo mimoidičim
povedali o temi letošnjega Dneva za spremembe ter jim za simbolični prispevek ponudili
rumeno ribico. Prispevek je letos namenjen posameznikom v stiski. Tako smo se tudi mi
priključili skupnostni akciji in se na poti k spremembam nismo prepustili toku.

52
Tudi v Podgradu je bilo pestro. Postavili smo promocijsko stojnico z izdelki iz dnevnih
centrov, promocijskim materialom društva in tudi z rumenimi ribicami, ki so zaščitni znak te
akcije. Mimoidočim smo predstavljali namen naše akcije in jim razdeljevali promocijske
zgibanke in koledarje.
Stanovanjska skupina Gorjansko je mednarodni dan za spremembe obeležila s
postavitvijo stojnice v Komnu. Poleg izobešenih rumenih ribic, so stojnico krasili še različni
ročni izdelki iz gline in blaga ter promocijsko gradivo. Stanovalci so bili veseli vsakega
obiskovalca stojnice. Nekateri so nas razveselili s prostovoljnim prispevkom. Lastno
veselje so podajali naprej tako, da so mimoidočemu fantku podarili koledar z otroškimi
risbicami. Zahvaljujemo se Občini Komen in trgovini TUŠ, ki sta nam omogočili postavitev
stojnice.
Zaposleni in uporabniki enot v Ilirski Bistrici smo v nakupovalnem centru »Mikoza«
postavili promocijsko stojnico, kjer smo mimoidočim delili rumene ribice iz das mase,
prilepljene na palčko in s simbolnim sporočilom, s katerimi smo želeli dati poudarek na
reševanje skupnostnih problemov ali pomoč posamezniku, ki se je znašel v stiski. Na
stojnici so poleg uporabnikov in zaposlenih sodelovali tudi aktivni prostovoljci našega
društva.

53
V Postojni pa smo stojnico postavili v Hipermarketu Mercator, kjer so se mimoidoči
radovedno ustavljali in radi pokramljali o namenu naše stojnice. Ob tej priložnosti se
zahvaljujemo poslovalnici, ki nam je postavitev promocijske stojnice omogočila ter trgovini
Mrava iz Cerknice, ki nam je z donacijo rumenega blaga omogočila izdelavo prikupnih in
mehkih ribic.
V Sežani je bilo dogajanje najbolj pestro. V soboto, 5. aprila, smo se pridružili akciji
Oživimo park. Akcija je bila zaradi slabega vremena iz parka pri Starem gradu žal
prestavljena pod streho kulturnega doma, zato je bilo obiskovalcev manj kot običajno. Na
promocijski stojnici smo predstavili najnovejše kreativne izdelke, rožice iz slanega testa.
Sodelujoči smo se obiskovali tudi med seboj, si delili piškote, podarili malenkost ali se
preizkusili v kreativnosti. Izdelovali smo barvne žige iz radirk, pletli rože iz blaga, barvali
kozarčke,... med tem pa so najmlajši s svojimi mojstrovinami prerisali veliko platno. Kljub
vremenu nam je bilo lepo, prijetno in domače.
Članke s fotografijami so pripravili zaposleni in člani Društva »Vezi«
»Na Dan za spremembe smo se spremenili in se iz tega nekaj naučili.«
(Jure Jaklič, stanovalec SS Divača)

54
USTVARJALNE URICE V VRTCU PODGRAD
V začetku aprila smo za nekaj trenutkov pozabili na vsakdanje skrbi in se vrnili v
brezskrbne otroške dni.
Stanovalke in zaposlene Stanovanjske skupine Podgrad, smo skupaj z vzgojiteljicami in
otroci skupine »Pikapolonice« v vrtcu Podgrad, pripravili ustvarjalne urice pred bližajočimi
se velikonočnimi prazniki. S spretnimi rokami in skupnimi močmi smo ustvarjali simpatične,
pisane velikonočne zajčke. Za trup smo uporabili prazne tulce toaletnega papirja, ter tako
poskrbeli še za našo naravo, ki smo jih oblepili z barvnim papirjem. Nato smo na trup
prilepili še dolga ušesa, smrček, brke, oči, zobke in na koncu še repek. Med ustvarjanjem
smo se zelo zabavali, malo poklepetali, otroci pa so nam zapeli tudi nekaj čudovitih
otroških pesmic. Razigrano in ustvarjalno dopoldne smo zaključili še s skupno fotografijo,
zajčke pa smo postavili na hodnik, vsem v občudovanje.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vzgojiteljicam skupine »Pikapolonice« vrtca Podgrad za
gostoljubje in pomoč pri izvedbi ustvarjalne delavnice ter ravnatelju OŠ Rudolfa Ukoviča
Podgrad, ki nam je omogočil sodelovanje.
Nina Gorjan, pripravnica- soc.del.
in stanovalke SS Podgrad

55
GLEDALIŠKA PREDSTAVA »ČEŠPE NA FIGI«
Program stanovanjskih skupin v Društvu »Vezi« je namenjen odraslim osebam, ki imajo
dolgotrajne težave v duševnem zdravju in zaradi različnih razlogov in okoliščin ne morejo
več bivati v domačem okolju. Posameznikom je v programu poleg strokovne in laične
pomoči in podpore za vsakodnevno življenje, nudeno tudi skupnostno socialno delo, ki v
skupnosti odkriva socialne probleme ter njihove učinke na posameznika. Uporabnikom
daje možnost in podporo za vključevanje v razne aktivnosti, ki so del vsakdanjega življenja
in se izvajajo v skupnosti in lahko prispevajo k boljši kvaliteti življenja uporabnikov v
skupnosti, večjo notranjo moč za reševanje socialnih problemov in razvoj medosebnih
odnosov.
Zato smo se v ta namen povezali z lokalno skupnostjo in v Kulturnem domu v Štorjah
organizirali brezplačno gledališko predstavo za naše uporabnike in krajane krajevne
skupnosti Štorje. Ogledali smo si komedijo Marjana Tomšiča »Češpe na figi« gledališke
skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. V uri in pol so nas amaterski igralci s
profesionalnimi igralskimi veščinami skozi komične situacije, narečne kraške izraze in
preprosto kmečko zgodbo o tem, »kako se narod znajde v času, ko gre vse k vragu … v
času takoj po drugi svetovni vojni, kot tudi za sedanji čas, ko nas spet vodijo žejne preko
reke, lačne mimo pravkar pečenega kruha. Z zgodbo o zvitosti, umnosti in neverjetni
iznajdljivosti ljudstva, torej o nenehnem boju za preživetje in s tem za ohranitev zakladnice
in duše naroda1
« iskreno nasmejali in nam polepšali aprilsko popoldne.
Ob tej priliki bi se radi zahvalili predsednici krajevne skupnosti Štorje Ivici Podgoršek, ki nam je
omogočila uporabo dvorane kulturnega doma Štorje ter celotni zasedbi gledališke skupine KD
Brce z režiserjem Sergejem Verčem, ki so se velikodušno odzvali našemu povabilu in nam z obilico
smeha polepšali dan.
1
http://www.brce.si/nova-premiera.html

56
KOPANJE NA DEBELEM RTIČU IN
POTEP PO KOPRU
V sklopu skupine za samopomoč, ki jo imamo v
Postojni, smo si v četrtek, 10.4.14 privoščili kopanje v
bazenu, na idiličnem Debelem rtiču in potep po
obalnem mestu Koper.
»Imel sem se čudovito. Staš me je naučil plavati
kravla. Užival sem v družbi številnih plavalcev.«
»Bil je lep dan in jaz sem bil ves zaspan. Ko smo prišli
v Koper, sem se zbudil in se nadihal svežega zraka.
Bil je lep dan, ki ga bomo morali ponoviti.«
»V četrtek smo šli na morje na Debeli rtič. Najprej smo
šli na kavo v Kopru ob pristanišču, potem pa še na
sladoled. Nato smo šli nazaj na Debeli rtič, kjer smo
imeli kosilo. Spili smo še eno kavico in se počasi
odpravili proti domu.«
»Na morju je bilo lepo, dopadlo se mi je, saj je bilo
veliko smeha. Hrana je bila odlična. Poleg tega je bilo
vreme krasno.«
»V četrtek smo šli na Debeli rtič. Eni smo šli plavat v bazen in se namakat v masažni
bazen. Bilo je super. Domov smo prišli zrelaksirani, vreme pa nam je dalo svež zrak.
Užival sem v pogledu na tovorne ladje.«
»Na izletu je bilo super. Nekateri so šli v bazen. Mi, ki se
nismo kopali, smo šli v Koper. S partnerko sva si
ogledala mesto in stojnice. Ko sva stala na pomolu, sva
videla, da je morje zelo čisto, saj je bilo polno morskih
ježkov. Celo slikal sem jih. Bili smo tudi na sladoledu.
Skratka, bilo nam je lepo.«
»Bil je izlet na Debeli rtič. Nekateri so se kopali, drugi pa
smo pohajali v mestu. Bilo je lepo, saj je bilo sončno in
toplo.«
»Zgodaj zjutraj smo se odpravili na kopanje na Debeli rtič. Malo sem se kopal in zaspal za
nekaj časa. Otroci so poskrbeli, da je bilo polno smeha in igrivo vzdušje. Nato smo šli na
pojedino, kjer smo se v samopostrežni restavraciji najedli izvrstne hrane. Bil je prijeten izlet
in upam, da čimprej ponovimo.«

57
»Precej dobre volje smo se odpravili na Debeli rtič na kopanje v bazen, ki je tik ob morju in
ima morsko vodo. Polovica odprave je pohajkovala po mestu, druga polovica pa se je
namakala, plavala in masirala v vodi in masažnem bazenu ter nabirala nove moči.
Približno 4 ure kopanja ni bilo naporno. S Stašem sva plavala delfina, hrbtno, kravla,
žabico... Opazovali in potihem sodelovali smo z mladimi plavalci, ki so nadebudno čofotali
in se učili različnih tehnik plavanja. Dan se je zaključil s kosilom.«
»Voda v bazenu je bila prijetna, ravno prav topla. Otroški živžav je popestril vzdušje.
Občudoval sem čudoviti stil plavanja socialnega delavca Staša. Upam, da bomo takšen
kopalni izlet kmalu ponovili.«
»Na kopanju sem se imel lepo. Užival sem v vodi in klepetal z ljudmi. Všeč mi je bilo, da
sem zamenjal okolje za nekaj časa in se odmaknil od vsakdanjega prostora. Bilo mi je
vredu.«
Valentina Benčan, strokovna delavka
in stanovalci SS Postojna in SS Divača
NOVA FASADA BLOKA V PODGRADU
Poleti so se začela obnovitvena dela v Podgradu, kjer imamo program stanovanjske
skupine. Ker je večstanovanjska stavba stara in brez primerne izolacije, se je najprej
naredilo novo izolacijo. Počasi (dela so potekala do konca septembra) je stavba dobivala
novo podobo, tako da sedaj naše stanovalke bivajo v lepo urejenem domu marelične
barve. Za društvo je investicija predstavljala kar velik finančni zalogaj, saj smo plačali
fasado za tri stanovanja. Z novo podobo stavbe smo zadovoljni, saj se zavedamo, da je za
kvaliteto bivanja naših stanovalcev pomembno tudi to, da bivajo v lepih prostorih.
Besedilo in fotografija:
Katja Mrzlić, strok.delavka
Zvonko pri krajšem počitku

58
DRUŽENJE ČLANOV DRUŠTVA »VEZI«,
DSO IL.BISTRICA IN VDC IL.BISTRICA
Začetek pomladi omenjene organizacije obeležimo z balinanjem. Z željo po druženju s
športno aktivnostjo in vključevanjem v širše socialno okolje nadaljujemo s treningi
balinanja in turnirjem do jeseni oziroma, dokler nam vreme dopušča.
Letos smo balinarsko sezono odprli v ponedeljek, 14.4.2014, na balinišču Balinarskega
kluba Ilirska Bistrica v Parku Nade Žagar. Zbrali smo se člani Društva »VEZI« (dnevni
center, stanov.skupina Ilir.Bistrica in stanov.skupina Podgrad), stanovalci Doma starejših
občanov Ilir.Bistrica in varovanci Varstveno-delovnega centra Koper- enota Ilir.Bistrica.
Druženje smo zaključili s pecivom in simboličnimi darilci- priponke v obliki balinarskih
»kugel«, katere smo izdelali v okviru programa Mreža dnevnih centrov.
Marina Primc, strok. delavka
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Balinarskemu društvu Ilirska Bistrica za brezplačno uporabo
balinišča.
Dne 14.4.14 smo se v parku Nade Žagar zbrali člani Društva »Vezi«, Varstveno delovnega
centra, enota Ilirska Bistrica, in Doma starejših občanov na skupnem druženju in treningu
balinanja. Razdelili smo se v 4 ekipe in se med seboj pomerili. Trening je potekal približno
2 uri. Po njem smo se pogostili s pecivom in sokom. Bilo nam je lepo, zato smo se
dogovorili, da se bomo kmalu ponovno zbrali in se med seboj pomerili v tekmovanju.
Pa lep pozdrav!
Emil Kovačič, SS Ilirska Bistrica

59
VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA V SS
POSTOJNA
V stanovanjsko skupino smo povabili gospo Mirko Konig, izkušeno mentorico v Društvu za
višjo kakovost življenja Prestop. Pod njenim mentorstvom smo izdelovali pirhe
»praskanice« in spoznali smo tehniko okraševanja pirhov z voskom.
Pred začetkom ustvarjalne delavnice smo skupaj s stanovalci pobarvali pirhe v čebulnih
olupkih, katerim smo po nasvetu našega stanovalca Tadeja dodali še malo kave. Tako
smo dobili rjavo pobarvane pirhe. Izdelali smo tudi prekrasne petelinčke iz škatel za jajca,
v katere smo na koncu postavili svoje umetniške pirhe.
Ustvarjalna delavnica je bila priložnost za skupno druženje, medsebojno spoznavanje in
pridobivanje za večino povsem novih veščin in izkušenj. Imeli smo se praznično lepo.
VTISI UDELEŽENIH:
» Imel sem se dobro. Naučil sem se nekaj novega. Tehnika okraševanja pirhov se mi je
zdela fantastična.« Matej
» Bilo je zelo lepo. Gospa je bila prijazna. Pokazala nam je kako krasimo pirhe« Zvonko
»Tehnika je zelo zanimiva. Na pirh smo narisali vzorec in potem smo ga z olfa nožem
spraskali. Bilo je zanimivo.« Tadej
» Bilo mi je všeč. Naučil sem se nekaj novega.« Branko
» Sodelovali smo vsi. Gospa je opisala tehniko, kako se pirhe struže. Jaz sem ustvarjala
po svoje, z akvarelnimi barvami in sem jajce pobarvala v obliki srčka.« Maja
» Bilo je uredu, zabavno. Nekaj smo se naučili.« Ivan
»Bilo je odlično. Zabaval sem se. Tehnika je bila zanimiva, odlična, fascinantna.«
Aleksander
Valentina Benčan in stanovalci SS Postojna
Foto: Valentina Benčan
POSTOPEK IZDELAVE
KONČNI IZDELKI

60
VELIKONOČNA DELAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA
Naj bo za nas velikonočno praznovanje
veselo, zadovoljno, polno sonca, smeha!
Z njim naj utrjuje se naše verovanje
v dobroto Božjo, ki naj nikdar se ne konča!
Velika noč je za vernike največji krščanski praznik, saj Kristjani na ta dan praznujejo
Jezusovo vstajenje od mrtvih.
V znak bližajočih se velikonočnih praznikov, smo dne 17.4.2014, v DC Ilirska Bistrica
organizirali velikonočno delavnico, na kateri so poleg zaposlenih in uporabnikov DC Ilirska
Bistrica, sodelovali še zaposleni in uporabniki iz SS Podgrad ter SS Ilirska Bistrica. Na
delavnici, ki je potekala pod vodstvom prostovoljke Dragice Primc, smo pripravili dve
simbolični velikonočni jedi. Izdelovali smo pirhe iz čebulnih olupkov, kateri so nepogrešljiv
del velike noči, saj simbolizirajo kaplje Kristusove krvi ter vstajenje, predstavljajo pa tudi
začetek pomladi. Uporabniki so bili zelo ustvarjalni, saj si je vsak izdelal svoj pirh po lastni
želji.
Poleg pirhov pa smo pekli tudi velikonočno potico, ki v tem času simbolizira trnovo krono
Kristusa. Naša prijazna prostovoljka Dragica nam je pokazala postopek peke velikonočne
potice, pri katerem so uporabniki z velikim veseljem sodelovali in pomagali. Eni so gnetli,
drugi mešali, tretji mazali, nekateri pa samo radovedno opazovali.
Na delavnici smo vsi skupaj zelo uživali in se imeli zelo lepo. Poleg naše ustvarjalnosti,
ročnih spretnosti in skupnega sodelovanja, je bila delavnica tudi zelo zanimiva in poučna,
saj smo med pogovorom spoznali pomen in simboliko tudi drugih velikonočnih jedi.
Predvsem uporabniki so bili zelo zadovoljni, da smo si pričarali malo velikonočnega
vzdušja.
Na koncu pa smo že vsi nestrpno čakali, kdaj bo potica pečena. In seveda smo tudi
dočakali vsak svoj košček, še »mlačne« potice………….in lahko vam povemo samo to, da
je bila odlična!

61
RECEPT ZA OREHOVO POTICO
Sestavine:
500 g bele moke (tip 500 ali 400)
40 g kvasa
100 g surovega masla
80 g sladkorja
3 rumenjaki
okoli 2,5 dl mleka
rum
limonina ali pomarančna lupinica
vaniljev sladkor ali aroma
sol
Nadev:
40 dag orehov
2 dl mleka, še bolje sladke smetane
25 dag sladkorja
2 žlici ruma
2-3 beljaki
Postopek:
Moko stresemo v posodo, dodamo ji sol. Posebno v manjši posodici v mlačnem mleku ali
vodi raztopimo kvas, v drugi posodi pa zmešamo jajca, sladkor, rum, vaniljo, limonino ali
pomarančno lupinico, svežo ali posušeno. Segrejemo mleko, raztopimo maščobo. Moki
dodamo toplo mleko, premešamo in dodamo zmes z jajci, sladkorjem, rumom in aromami.
Znova premešamo, dodamo raztopljen kvas in maščobo, vse zmešamo v srednje gosto
testo, ga zgnetemo le toliko, da postane prožno v notranjosti in gladko na površini.
Pazimo, da se ne prijema posode in da ne zmešamo pretrdega testa. Testo pokrijemo s
PVC-folijo in pustimo vzhajati. Ko se količina podvoji, ga še enkrat premesimo.
Priprava nadeva
Orehe in sladkor prelijemo z mlekom ali sladko smetano, dodamo rum. Na koncu dodamo
sneg iz beljakov-dokler nadev ni primerno mazav, ne sme biti preredek.
Testo razvaljamo in namažemo z nadevom, zvijemo in damo v pomaščen pekač.
Pokrijemo in pustimo še nekaj časa vzhajati. Potico pečemo na 180 stopinjah celzijah eno
uro do uro in pol. Pečeno potico pustimo še nekaj časa v pekaču, nato pa jo zvrnemo na
tkanino in jo prekrijemo. Veliko veselja pri peki!
Marina Primc

Metuljček 41 2014

Recomendados

Recomendados

Mais conteúdo relacionado

Destaque

Destaque (8)

Mais de veziclanki

Mais de veziclanki (6)

Metuljček 41 2014