1. ♫♫ VKLOPITE ZVOČNIKE ♫VKLOPITE ZVOČNIKE ♫♫♫ VKLOPITE ZVOČNIKE ♫VKLOPITE ZVOČNIKE ♫

3. Izkustvo
BOGA

4. Moja želja je popolna
predaja Kristusu, izgubiti
se v Njegovi ljubezni, saj
moja duša ne more nikoli
biti potešena s stvarmi, ki
jih daje svet. Lakote, ki jo
čutim v sebi, ni moč
potešiti z ničemer drugim,
razen s Kristusom, Našim
Gospodom.
Strast ljubezni, ki jo doživim,
ko se me dotakne On, hočem
vedno čutiti. Ko se mi
izpostavi v svoji ljubezni, in
objame mojo dušo, mojega
duha, moje srce, moje telesno
bitje, objame mene celega v
svoji ljubezni, spoznam
polnost ljubezni in življenja, in
to polnost želim imeti za
vedno.

5. Od trenutka, ko se me je Jezus, Naš
Gospod, dotaknil in pobožal mojo dušo s
svojo ljubeznijo, se je odprl prehod. To je
bil prehod v ljubezen, skozi katerega me je
peljal Gospod. S pomočjo tega prehoda
sem, z Božjo milostjo, odkril Očetovo
ljubezen in ljubezen Svetega Duha. Jezus
me je peljal globoko v Troedino srce
ljubezni, ki je Božje srce. Ljubezen, ki je
tako silna, ljubezen, ki presega vsako
zaznavo, vendar jo čutiš v globinah svoje
duše, ljubezen, ki v duši vžge ogenj. Ogenj,
ki zanj nikoli ne želim, da bi ugasnil.
Ta Troedina ljubezen je obenem ista kot je
ljubezen Očeta, kot je ljubezen Sina in ljubezen
Svetega Duha, vendar je v vsaki od treh Božjih
oseb različna. Ta ljubezen je kot vrelec
notranjega ognja, ki se izliva v vse bolj nežno
ljubezen, ki se izliva v vse bolj usmiljeno
ljubezen. Oh, tako sladka ljubezen, ki napolni
tvoje bitje s spoznanjem resnice, da je Bog en
sam, a Troedin.

6. V svojem življenju sem, preden sem
spoznal Boga, hodil kot slepec skozi
puščavo. Ta puščava je bila tista, ki
sem si jo ustvaril v svojem zanikanju
Boga. Bil sem sam v svoji sebičnosti in
grešnosti, ko sem se oddaljil od Boga
tako, da sem mislil samo nase in sem
se oddaljil od drugih s tem, da mi zanje
ni bilo mar.
Šele takrat, ko se je pred menoj pojavila oaza
ljubezni in me začela vabiti k sebi, sem začel
spoznavati resnico. Ko sem krenil v to smer in se
odpravil proti oazi, mi je postalo bolj in bolj jasno,
kakšen svet sem si bil ustvaril prej v grehu.
Potem sem na ta slavni dan, ko sem prišel do
oaze ljubezni, sprva okleval, v negotovosti ali naj
vstopim v njene vode ali ne.

7. Ko me je voda nežno božala, sem se
obrnil in pogledal proti puščavi, ki sem
jo bil pustil za seboj in preplavila me je
žalost, ko sem videl, kako nespameten
sem bil. Zdaj sem vedel, da je bila
oaza ljubezni vedno tam in me čakala,
kot čaka na vse ljudi, in da v preteklosti
ni bilo potrebno, da bi bil sam in žejen
v puščavi.
Ko je voda osvežila moje bitje, sem v njej začutil
in slišal besede: ‘Ostani z Mano za vedno.’ Moje
srce je bílo z radostnim vznemirjenjem ob misli,
da ne bom nikoli več zapustil vode ljubezni, ki me
je obdajala in tolažila. V globinah moje duše so
eksplodirale besede: ‘Ja, s Teboj želim ostati za
vedno.’

8. Zdaj sem hotel tam ostati za zmeraj in
se potopiti v globine večne oaze
ljubezni. Zdaj je vse moje bitje, duh in
telo, duša in moja človeškost zanihala
z ljubeznijo. Zdaj si nisem želel ničesar
razen te vode ljubezni. Potem je Tisti,
ki me ljubi, spregovoril in rekel: ‘Mnogi
ne pijejo od te vode in je ne poznajo.
Pojdi in jim povej o njej.’
V meni je začela rasti želja, želja da bi vsi prišli in
se okopali v oazi ljubezni, tako da bi tudi oni
lahko našli ljubezen, mir, radost in varnost, ki
sem jo našel jaz. Čim globlje v vodo sem šel, tem
močnejša je postajala ta želja, kajti čim globlje si
potopljen v vodo ljubezni in življenja, tem bolj si
jo želiš deliti z drugimi.

9. Ko se Gospodova ljubezen dotakne in
napolni mojo dušo, jo objame luč
Njegove ljubezni.
V tej luči duša močno zasije, ker je
obsijana s slavo Božje ljubezni.
Izkustvo te Božanske svetlobe, te
Božje slave prinese gotovost védenja
o Božji ljubeči resnici. Ko sem bil
pritegnjen v Njegovo luč, je postalo
očitno, kako napačen je greh, in kako
se je treba teme izogibati za vsako
ceno. V Božji svetlobi je vse, kar je
dobrega, medtem ko je v temi vse,
kar je slabega.
Ko sem odkril to resnico, je v meni zraslo
sovraštvo do greha. Ko zdaj včasih grešim, moje
srce napolni žalost, ker takrat vem, da je mojo
dušo prebodla tema. Žene me hrepenenje, da bi
ostal v svetlobi Božje ljubezni, da bi se spovedal
svojih grehov, tako da bi bila moja duša spet
osvobojena teme.