2. VULKAN JE:
• geološka površinska oblika, ki jo lahko imenujemo tudi ognjenik.
Največkrat zgleda kakor hrib ali gora. Nastane pa zaradi
akumulacije (usedanje) magmatskega materiala, izbruhanega iz
notranjosti Zemlje zaradi tamkajšnjih pritiskov. Vulkan je lahko
poleg stožčaste oblike tudi položen. Ime vulkan izhaja iz
istoimenskega boga vojne v rimski mitologiji. Spremljajoče
dejavnosti vulkanov spremlja vulkanologija.
3. VULKAN IMA:
• glavni dimnik, to je prehod, ki si ga je lava utrla skozi
zemeljsko skorjo. Včasih ima tudi stranske dimnike, to so
razpoke, nastale zaradi pritiska magme. Na vrhu ognjenika je
navadno večji ali manjši krater, iz katerega izteka lava.
5. VEČINA OGNJENIKOV:
• se nahaja pod morsko gladino. V preteklih 10.000 letih je bilo na
Zemlji dejavnih 1511 ognjenikov. Vsako leto je možno opaziti
ognjeniško aktivnost pri približno 50 do 60 ognjenikih.
• predstavlja veliko naravno nevarnost za okoliško prebivalstvo, in sicer
zaradi tokov lave, padajočega pepela in strupenih plinov, ki nastajajo v
kraterju ognjenika.
6. PRED IZBRUHOM VULKANA:
• se v vulkanskih jezerih začne izločati ogljikova kislina, iz tal pa
prihaja CO₂ (ogljikov dioksid), zato se sušijo drevesa in krhajo
kamnine. Iz vode in iz tal pa prihaja neprijeten vonj po žveplu.
7. NAJVEČJI IN NAJGLASNEJŠI
IZBRUH:
• se je zgodil leta 1883. Izbruhnil je vulkan Krakatoa. To se je
zgodilo v Indoneziji. Vulkan je bilo moč slišati 1000 km daleč.
Velik pa je približno 10 km.
• ko izbruhnejo vulkani pod gladino morja je velika nevarnost za
prebivalce na obali, saj lahko pride do cunamija oziroma večjega
vala, ki je nevaren za ljudi na obali.